Zupančičevi s Hrastja niso veliki kmetje, pravzaprav zadnja leta pridelujejo bolj ali manj le za lastno porabo, letošnji izdatni pridelek pa jih je zelo presenetil.
Koleraba, pesa in redkev so bili težki tudi po 4, 5 in celo 6 kilogramov. »Vsega skupaj je bilo za nas in naših nekaj živali, ki jih redimo, veliko preveč, zato smo kar precej razdali in ponudili vaščanom in prijateljem. Spraševali so nas, le kaj smo dali v zemljo in delali s poljščinami? Pa nismo naredili nič drugače kot prejšnja leta, le prikolico hlevskega gnoja smo zapeljali gor in pridno okopavali,« sta ob pogledu na pridelke zadovoljno dejala Andreja in Jože Zupančič.
Požar je pomenil nov začetek
Tudi takrat, ko sta kmetovala bolj na veliko, ne pomnita, da bi imela takšen pridelek. To se je končalo leta 2007, ko je 31. maja v požaru pogorelo 37 metrov dolgo gospodarsko poslopje, v katerem so imeli hlev, kleti, kaščo, pod in skedenj. »Živali in nekaj kmetijskih strojev smo ob pomoči vaščanov in gasilcev uspeli rešiti, ostalo pa je vzel ogenj, ki je gorel kar dve uri in pol. Zagorelo je sicer v delu, kjer je bila slama, a vzroka še dandanes ne vemo. To je bil velik šok za nas,« je pripovedoval Jože.
Pomoč, ki je nikoli ne pozabiš
Na pogorišču je zraslo manjše poslopje z drvarnico in kletjo, želijo pa postaviti še novo manjšo hišo, sedanje namreč zaradi zaščitenosti ne smejo podreti, obnavljali pa bi jo lahko pod smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Kljub temu da je od požara minilo že skoraj tri leta, se vsem, ki so nam tako ali drugače priskočili na pomoč, iz srca zahvaljujemo. Takšne pomoči nikoli ne pozabiš,« sta še dejala Zupančičeva.
4
