Ženske, ki bi s Clintonovo vladale svetu

Če bo Hillary Clinton postala predsednica Združenih držav Amerike, se bo gotovo zavihtela na vrh lestvice najmočnejših žensk na svetu. A do tja jo čaka še dolga in izjemno naporna pot. Vprašanje je tudi, katere od ta hip najmočnejših žensk na svetu bi ji leta 2016 še delale družbo na seznamu.

Nemška kanclerka in ameriška predsednica? Vsekakor bi bilo izjemno zanimivo, če bi o svetovnem miru in vojni odločali ameriška predsednica in nemška kanclerka Angela Merkel, prva nemška predsednica vlade. Njen mandat bo trajal do leta 2017, Clintonova bi predsednica postala leta 2016. A lani je Der Spiegel objavil novico, da si Angela Merkel na kanclerskem položaju ne želi ostati do konca in bi raje postala bodisi generalna sekretarka Združenih narodov bodisi predsednica Evropske komisije. V obeh primerih bi bila ponovno prva ženska na tem položaju.

Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih, 60-letna Angela Merkel ta hip velja za najmočnejšo žensko na svetu. Kanclerka od leta 2005 ima moč, da se kosa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ugovarja Baracku Obami in kot šolarčka okara grškega premiera Aleksisa Ciprasa.

Že ob dozdajšnjih srečanjih Clintonove kot ameriške zunanje ministrice z Angelo Merkel so se mnogi šalili, da sta kot dvojčici. Pogosto sta bili celo oblečeni popolnoma enako in barvno usklajeno – v temne hlače in eleganten moder ali vijoličast suknjič. Na fotografijah s srečanj delujeta sproščeno, nasmejano, kot dve stari prijateljici.

Brazilska predsednica, ki se ji maje stolček Ob statusu predsednic bi se Hillary Clinton srečala tudi z Dilmo Rousseff, brazilsko predsednico, ki je ravnokar začela svoj drugi petletni mandat. Prioriteta njene zunanje politike je izboljšanje odnosov z Združenimi državami Amerike.

Vprašanje pa je, ali se bo po Forbesu četrta najmočnejša ženska na svetu obdržala na oblasti do trenutka, ko bi Hillary Clinton postala predsednica Amerike. Dilma Rousseff je namreč osumljena vpletenosti v škandal brazilske naftne družbe Petrobras, ki velja za največji korupcijski škandal v zgodovini Brazilije. Marca letos so aretirali 27 ljudi, povezanih s podkupovanjem. Brazilijo so pretresli protesti, pojavili pa so se sumi, da je bila v korupcijo vpletena tudi januarja ustoličena predsednica.

Svetovne finančnice Hillary Clinton bi se kot ameriška predsednica srečala z močnimi ženskami tudi na področju financ. Že doma bi se v zvezi s financami pogajala z Janet Yellen, predsednico banke zveznih rezerv, prvo bančnico Amerike torej. Jenet Yellen je takoj za Angelo Merkel po Forbesu druga najmočnejša ženska na svetu. A s Clintonovo se poznata: dolga leta je bila gospodarska svetovalka njenega moža Billa Clintona.

Po drugi stani pa je Yellenova prav ob napovedi Hillary Clinton, da bo kandidirala za predsednico, sporočila, da bo centralna banka zvišala obrestno mero. Demokrati so tega bojijo, saj trdijo, da gospodarska rast še ni dovolj stabilna, da bi lahko zvišali obrestno mero. V zgodovini sta dva predsednika izgubila volitve zaradi zvezne banke – Jimmy Carter leta 1980, ko banki ni uspelo brzdati inflacije, leta 1992 pa George Bush st.. Ta je tedaj rekel, da je takratnega predsednika banke ponovno postavil na ta položaj, a ga je razočaral.

Na področju financ bi se morala Hillary Clinton tudi na mednarodni ravni pogajati z žensko. Christine Lagarde je predsednica Mednarodnega denarnega sklada. Tudi ona je prva ženska na tem položaju, ki ga je prevzela leta 2011. Pred tem je bila francoska ministrica za finance. Velja za ostro pogajalko, kar se je izkazalo v primeru Grčije, ko nikakor ni bila zadovoljna z reformami, ki so jih predlagali Grki.

Ameriške direktorice, ki vladajo korporacijam V domačem okolju in po svetu pa bi se Hillary Clinton srečevala s kar nekaj močnimi direktoricami. Z Mary Barra, na primer, izvršno direktorico General Motorsa. Po navedbah revije Fortune velja za najmočnejšo ameriško menedžerko sploh. General Motors je bila sicer prva avtomobilska korporacija, ki je za svojega vodjo leta 2014 postavila žensko, pod njenim vodstvom pa je na poti, da poveča dobiček. Ne le pri General Motorsu, Mary Barra je številka ena tudi na lestvici najmočnejših podjetnic, ki jo je sestavila ameriška poslovna revija Fortune.

Med večjimi ameriškimi korporacijami ženska vodi tudi Pepsi. To je Indra Nooyi, ki ji je uspelo, da Pepsi, čeprav poraba sladkih pijač v svetu upada, posluje z dobičkom, saj podjetje ni več usmerjeno le v proizvodnjo sladkih pijač.

Gotovo bi se Hillary Clinton srečala z Virginio Rometty, ki je od leta 2012 direktorica IBM. Pod njenim vodstvom se je podjetje močno prestrukturiralo in naj bi po letih izgub končno spet prinašalo dobiček. In ne nazadnje bi Hillary Clinton gotovo sodelovala tudi z Melindo Gates, tretjo najmočnejšo žensko na svetu. Žena najbogatejšega Zemljana Billa Gatesa je sopredsednica Bill & Melinda Gates Fundation, ki z neverjetnimi projekti izboljšuje svet.