ZDA in Kitajska postavili temelje tesnejšemu sodelovanju

"Odnosi med ZDA in Kitajsko bodi oblikovali 21. stoletje," je že ob začetku dvodnevnega srečanja dejal ameriški predsednik Obama. Ob tem je dodal, da je preseganje razlik med obema državama - prvim in tretjim največjim gospodarstvom na svetu - sedaj pogosto "predpogoj" za doseganje globalnih dogovorov.

ZDA in Kitajska - ameriško delegacijo sta vodila državna sekretarka Hillary Clinton in finančni minister Timothy Geithner, kitajsko pa državni svetnik Dai Bingguo in podpredsednik kitajske vlade Wang Qishan - sta se na srečanju v Washingtonu dogovorili, da bosta sodelovali pri celi paleti mednarodnih izzivov.

Tako naj bi državi še naprej sprejemali ukrepe za spodbujanje "uravnotežene in vzdržne rasti" obeh gospodarstev in s tem zagotovili močno okrevanje obeh ekonomij, zdravo rast pa naj bi skušali zagotoviti tudi po koncu finančne in gospodarske krize.

Združizev sil pri reformi mednarodnih finančnih ustanov Državi sta se tudi dogovorili, da bosta sodelovali pri krepitvi finančne stabilnosti in reformi globalnega finančnega sistema s ciljem izboljšanja nadzora in regulacije. Obenem naj bi združili sile pri reformi mednarodnih finančnih ustanov, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, kjer trenutno prevladujejo ZDA in ostale razvite države, Kitajska pa si skupaj z drugimi hitro razvijajočimi se državami prizadeva okrepiti svojo vlogo v skladu z dejanskim pomenom v svetovnem gospodarstvu.

ZDA in Kitajska, državi, ki v absolutnih številkah v ozračje izpustita največ toplogrednih plinov, sta tudi podpisali okvirni sporazum, ki predvideva okrepljeno sodelovanje med Washingtonom in Pekingom v boju proti podnebnim spremembam. Sporazum je sicer bolj ohlapen, predvideva pa vzpostavitev posebne komisije, katere cilj naj bi bil uskladiti stališča obeh držav pred decembrsko svetovno podnebno konferenco v Koebenhavnu, kjer naj bi članice ZN dosegle dogovor o novem globalnem režimu boja proti podnebnim spremembam oz. o nasledniku Kjotskega protokola, ki poteče leta 2012.

Glede boja proti podnebnim spremembam še vedno na različnih bregovih Po pričanju predstavnikov ameriške delegacije pa državi na srečanju nista uspeli prav nič zbližati pogledov glede boja proti podnebnim spremembam. Kitajska si tako kot druge države v razvoju želi, da boj proti segrevanju ozračja ne bi oviral njenega razvoja in od razvitih držav pričakuje pomoč v boju proti temu globalnemu izzivu. ZDA in druge razvite države pa stojijo na stališču, da morajo k boju proti podnebnim spremembam na svoj način prispevati tudi razvijajoča se gospodarstva.

ZDA in Kitajska sta se dogovorili tudi o sodelovanju na področju boja proti širjenju jedrskega orožja, usklajevali pa naj bi se v jedrskih sporih z Iranom in Severno Korejo. Ni pa jasno, če to pomeni, da bo Kitajska v nasprotju z dosedanjo prakso okrepila pritisk na Pjongjang, da se vrne za pogajalsko mizo v okviru šeststranskih pogajanj in preneha z izzivanjem mednarodne skupnosti, in popustila pri vprašanju okrepitve sankcij proti Iranu, če se ta ne bo odpovedal spornemu jedrskemu programu.

Zadržane izjave glede spoštovanja človekovih pravic Glede spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem, dolgoletnega kamna spotike v medsebojnih odnosih, so bili sogovorniki v izjavah zadržani. Clintonova ni podala podrobnosti in je dejala le, da so človekove pravice "absolutno integralni del strateškega in ekonomskega dialoga", pogovarjali pa naj bi se tudi o vseh trenutnih vprašanjih, vključno z nedavnimi nemiri v kitajski pokrajini Xinjiang. V kitajski delegaciji so medtem poudarili, da pozdravljajo zmeren odnos ZDA do vprašanja človekovih pravic na Kitajskem.