Ukrajina grozi z jedrskim orožjem

"Če nihče ne more obraniti Ukrajine, če nam svet ne želi pomagati, bomo primorani sami izdelati jedrsko orožje, da bi se obranili pred Rusijo," je v petek na tiskovni konferenci v Kijevu dejal ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej.

"Slišal sem že šalo o opici, ki ima v roki granato, toda tokrat sem prvič slišal šalo o oslu, ki sanja o jedrskem orožju," je nemudoma tvitnil ruski obrambni minister Dimitrij Rogozin. Toda zgodba o Ukrajini in jedrskem orožju ima kljub temu nekaj soli.

Prelomljen dogovor iz leta 1994 Ko je Ukrajina leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze postala neodvisna, je bilo na njenem območju spravljenega toliko sovjetskega jedrskega orožja, da je bila tretja svetovna jedrska sila. A do junija 1996 so vse to orožje prepeljali v Rusijo, Ukrajina pa se je s podpisom Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja zavezala, da bo ostala nejedrska država.

Ukrajina se je jedrskemu orožju odpovedala in podpisala pogodbo, ker so v skupnem dogovoru leta 1994 v Budimpešti Rusija, ZDA in Velika Britanija zagotovile, da bodo v zameno za odpoved jedrskemu orožju zagotovile varnostno in teritorialno integriteto Ukrajine.

Z rusko priključitvijo Krima je bil kršen dogovor iz Budimpešte in zato so se v Ukrajini nemudoma pojavile pobude, da bi ponovno razvili jedrsko orožje. Že takoj po aneksiji Krima je ukrajinski poslanec Pavlo Rizanenko za časopis USA Today dejal, da je bila odpoved jedrskemu orožju velika napaka, "v prihodnosti potrebujemo močnejšo Ukrajino. Če imate jedrsko orožje, vas ne napadejo kar tako."

Parlamentarec Sergej Kaplin je tedaj ocenil, da bi Ukrajina za razvoj lastnega jedrskega orožja potrebovala dve leti in 3,4 milijarde dolarjev oziroma 2,6 milijarde evrov.

Kot Severna Koreja Ukrajina bi najprej morala odstopiti od podpisa Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, kar sicer podpisnice storijo s trimesečnim prehodnim rokom, a le v primeru "izjemnih dogodkov, ki bi ogrozili najvišje interese države". Ukrajinci trdijo, da je ruski napad na državo tak dogodek. Z odstopom od podpisa bi se Ukrajina pridružila le peščici držav na svetu, ki niso podpisnice te pogodbe: Indija, Pakistan, Izrael, Južni Sudan in Severna Koreja.

"Če bi Ukrajina sprejela tako odločitev, bi jo zapustili trenutni zavezniki . Ukrajina bi tako postala država kot Severna Koreja," je za časopis Moscow Times dejal Pjotr Topičanov, koordinator Moskovskega centra za neširjenje jedrskega orožja.

Tehnično izvedljivo, a premalo denarja Prav tako naj bi bile zelo optimistične napovedi o tem, da bi jedrsko orožje lahko izdelali v dveh letih. Analitiki ocenjujejo, da bi bilo bolj verjetno, da bi ga lahko izdelali v desetih letih, predvsem če se upošteva trenutna gospodarska situacija v Ukrajini. Za to zimo nimajo plina, kaj šele da bi lahko razvijali jedrske bojne konice.

Znanje in tehnične razmere za izdelavo jedrskega orožja pa Ukrajina ima. Trenutno v Ukrajini v tovarni Yuzhmash v Dnjepropetrovskem tudi za Rusijo izdelujejo medcelinske rakete Dnepr. Prav tako imajo še vedno zaloge urana, ki bi ga lahko obogatili v enem izmed svojih petnajstih jedrskih reaktorjev, ki so bili večinoma zgrajeni še v času Sovjetske zveze.

Prav tako še imajo jedrske laboratorije, kjer bi lahko razvijali orožje, po ocenah analitikov pa jim primanjkuje tehnične opreme za izdelavo jedrskih konic.

Kljub temu večina meni, da so ukrajinske napovedi o izdelavi jedrskega orožja le piarovsko govoričenje. "Te grožnje so verjetno le blefiranje," je za rusko televizijo RT dejal analitik portala The Globalist Martin Seiff: "Toda že to, da slišimo take grožnje, je dovolj, da smo pozorni."