Slovenka na Japonskem: Japonski narod čaka še veliko dela

S pomočjo štiriintridesetletne Mirjam Čuk Moishi, ki jo je na Japonsko popeljal študij, tam pa zadržali ljubezen in družina, smo že pred letom dni preverjali atmosfero na Japonskem, ob letu osorej pa nas je zanimalo, kako se je Japonska spremenila v letu dni.

Ali se je življenje na Japonskem že uspelo postaviti nazaj v svoje tirnice?

V našem predelu, ki je od Fukušime oddaljen 150 kilometrov, se življenje ni dosti spremenilo, me pa vsakokrat, ko se zatresejo tla, vsaj za trenutek prešine, kaj če bo ta potres ravno tak, kot nas je prizadel pred letom dni. Srednje močni potresi se dogajajo enkrat tedensko, močnejši nas zatresejo na vsakih 14 dni. Ljudje so razumljivo previdnejši glede izvora živil, vendar pa se je življenje, vsaj v krajih, ki jih nesreča ni tako zelo prizadela, vrnilo v ustaljene tirnice. Vsake toliko se sicer malo zatrese, a tako je bilo tudi pred potresom. Ali je nesreča iz Fukušime še vedno pogosta tema pogovorov ali je v ospredju le ob obletnici?

Ti dogodki so še vedno pogosto tema pogovorov, še posebej zato, ker je del države še vedno v obnovi, pojavljajo se tudi težave z izplačili povračil za utrpelo škodo ob nuklearni nesreči, težave se pojavljajo tudi pri naselitvi ljudi, saj nekateri še vedno živijo v telovadnicah in se verjetno še dolga leta ne bodo mogli vrniti v kraje, od koder so se morali izseliti. Logično je, da si želijo vsi čim prej zaživeti, kar se da običajno življenje. Težko je govoriti o tem, kdo je tisti, ki najbolj trpi. Posttravmatske stresne težave imajo seveda vsi, tako odrasli kot otroci. Ne smemo pa pozabiti, da je nesreča hudo prizadela tudi ribiče in ljudi v podobnih poklicih. Ali osebno poznate koga, ki se je zaradi sevanja moral odseliti? Kam so odšli, ali jim je država finančno pomagala?

Osebno ne poznam nikogar, je pa precej zgodb teh ljudi redno predstavljenih na televiziji. Podjetje TEPCO (Tokio Electric Power Company) je do sedaj izplačalo nekaj nadomestil, ne vem pa, koliko jih bo še sposobno. Premožnejši sloji so se odselili v "varnejše" dele države, a pri tem se zastavlja vprašanje, kje varno sploh je.

Vlada je menda državljanom ukazala, naj porabo energije zmanjšajo za četrtino. Ali to drži? Kako sami zmanjšujete porabo energije?

Osebno živim tako kot prej, je pa res, da je japonska družba potrošniška družba in se do nesreče ni prav posebej ukvarjala z zmanjševanjem porabe energije. Japonska je velik industrijski porabnik elektrike, ne vem pa točno, kako je z varčevanjem v industriji. Kako je s kupovanjem japonskih poljskih pridelkov? Ali raje kupujete tuje ali domače?

Zanimivo, da je bil izraz "kokusan" (izdelek domače proizvodnje) nekoč sinonim za dobro, kakovostno in zaupanja vredno, danes ni več nujno tako. V primeru mesnih izdelkov sem opazila, da se bolje kot domače prodaja meso iz tujine. Kaj je pri ljudeh pustilo največ posledic? Ali gre za strah pred jedrskimi elektrarnami, pred cunamiji, sevanjem ...

Sevanja ni mogoče videti, zato se mi zdi, da neposrednega strahu pred sevanjem ni. Potresi so redno na programu, enkrat do dvakrat tedensko so tudi taki, da se jih čuti.

Pred kratkim so v javnost pricurljali rezultati raziskave z novim podatkom, in sicer da se tektonske plošče pod območjem Tokia namesto na globini 20 do 30 kilometrov stikajo na globini desetih kilometrov. V primeru, da bi prišlo do premikov, posredno pa do potresa, lahko v območju Tokia pričakujemo potres 7. stopnje. Ne gre sicer za dogodek, ki bi se lahko zgodil takoj, lahko se to zgodi šele čez nekaj let, lahko pa že jutri. Bodimo realni, strah pred potresom je nekaj povsem vsakdanjega, cunami pa je njegov povsem realen spremljevalec. Obsežne posledice cunamija izpred leta so zagotovo povezane tudi z dejstvom, da nihče ni verjel, da je takšen cunami sploh možen. Ali bi morala japonska vlada takrat kako drugače ravnati?

Po bitki je najlaže biti general in tudi sedaj si na račun kritik delovanja tedanje vlade nasprotniki nabirajo politične točke. Res je, da bi lahko vse skupaj izpeljali boljše in z manj napakami, a pomembnejše je vprašanje, kako bodo delali v prihodnje. Glede na to, da je Japonska velik porabnik električne energije, je treba poiskati nove vire elektrike, kar pa ni mogoče storiti kar čez noč. Treba je tudi razmisliti, kaj bomo storili z vsemi temi nuklearkami. Japonsko vlado in japonski narod čaka na tem področju še veliko dela in iskreno upam, da ga ne bo prekinil še kakšen potres.