Ruske provokacije na Baltiku

Ljudje so prelili kri za našo neodvisnost. Nihče nima pravice, da nam grozi. Sami odločamo o svoji usodi," je pred dnevi ogorčeno in odločno tvitnila Dalia Grybauskaite, predsednica Litve. Njen tvit je bil odgovor na novico, da je rusko generalno tožilstvo začelo preiskavo o zakonitosti odcepitve baltskih držav od Rusije. Ogorčen je bil tudi estonski zunanji minister Keit Pentus-Rosimannus, ki se je spraševal, zakaj ruski tožilci tratijo čas s takimi absurdnimi zadevami.

Tožilstvo zavrnilo preiskavo Kremelj se je sicer nemudoma distanciral od zahteve po preiskavi zakonitosti neodvisnosti, češ da zahteva ni prišla od njih. Tiskovni predstavnik Kremlja je celo dejal, da težko razume, kakšna zahteva naj bi bila sploh to. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je tudi zatrdil, da ne ve ničesar o preiskavi in da je vse, kar ve, to, da ima Rusija z vsemi baltskimi državami normalne diplomatske odnose.

Preiskavo neodvisnosti sta zahtevala dva poslanca ruske dume iz Putinove stranke. Na ruskem državnem tožilstvu so nekaj dni po objavi novice dejali, da so nekatere zahteve za preiskave, ki jih prejmejo, pač "v nasprotju z zdravo pametjo. V tej zadevi je jasno, da za preiskavo ni nikakršnih pravnih podlag."

Incidenti z vohunom in jedrskim orožjem Torej je bila zadeva res le provokacija, kakršnih je bilo v zadnjem letu na Baltiku veliko. Razlog za slabe rusko-baltske odnose naj bi bila ruska manjšina v baltskih državah, ki predstavlja tretjino prebivalcev, ti pa nimajo urejenih vseh pravic. Vključno s tem, da približno 20 odstotkov baltskih Rusov nima urejenega stalnega bivališča in dokumentov.

Nagajanje med Rusijo in baltskimi državami je tako že skoraj vsakodnevno. Tako na primer Rusi na meji s svojo enklavo Kaliningrad posebej podrobno pregledujejo tovornjake iz Litve. Lani se je zgodil mejni incident, ko naj bi ruske specialne enote na estonskem ozemlju tik ob meji ugrabile domnevnega estonskega vohuna. Pred kratkim, ko je imel Nato v Vzhodni Evropi velike vojaške vaje, na katerih so vadili vojaške odgovore na morebitni "vstop sosednjih sovražnih enot čez mejo", so Rusi odgovorili z grožnjo, da bodo razmislili o morebitni ponovni vzpostavitvi jedrskih konic, obrnjenih proti baltskim državam. Češ, če bodo v baltskih državah namestili ameriško jedrsko orožje, se bomo branili s svojim.

Istočasno pa Rusi nenehno poudarjajo, da nimajo namena okupirati baltskih držav. "Kdor trdi, da bomo napadli baltske države, trpi za psihološko motnjo," je za RT dejal Sergej Ivanov , vodja Putinovega kabineta. Energetsko osamosvajanje Baltika Toda Rusija ima poleg manjšine v baltskih državah še en interes, ki je presenetljivo podoben tistemu v Ukrajini. Baltske države so bile še do pred kratkim energetsko popolnoma odvisne od Rusije, ki jih je oskrbovala tako s plinom kot elektriko, zdaj pa so se začele energetsko osamosvajati. Tako na primer zdaj plin dobivajo tudi iz Norveške in po navedbah litovskih medijev jim je Gazprom nemudoma ponudil 30 odstotkov nižjo ceno plina.

Še bolj pa Ruse žuli polaganje električnih kablov pod Baltskim morjem, po katerih bi baltske države elektriko v prihodnje lahko dobivale tudi iz Švedske. Projekt naj bi dokončali letos. In kot po naključju so ruske vojaške ladje letos že štirikrat "zašle" v vode, kjer nizozemsko podjetje polaga kable. Kot je dejal litovski minister za energijo Rokas Masiulis, Rusi pač radi razkazujejo svoje mišice.