Razprodaja irskih gozdov

Zelena je barva Irske. Delno zaradi trave, delno zaradi gozdov. Deset odstotkov irskega otoka je pokritega z gozdovi. Država letno izvozi za 300 milijonov evrov lesa. Zato ni čudno, da se za irske gozdove oziroma les zanimajo tudi tuji investitorji. Zato ni čudno, da je evropska trojka od vlade v Dublinu zahtevala, da državne gozdove proda oziroma proda pravico do sečnje.

Irci so zgroženi. Najprej so se oglasili gozdarski delavci, ki so mnenje, da bi prodaja državnih gozdov ogrozila ne le gozdarsko, temveč celotno lesarsko industrijo ter da bi brez dela lahko ostalo okoli 2500 ljudi, predvsem v predelovalni industriji na žagah, saj bi novi lastnik koncesije večino lesa nepredelanega izvozil z Irske.

Vlada želi prodati del gozdov, ki jih zdaj upravlja državno podjetje Coillite, ki ima v lasti okoli sedem odstotkov vse irske zemlje. S prodajo pravic sečnje, ki jih ima zdaj podjetje, bi zaslužili dovolj za poplačilo treh tednov obresti dolga države. Zato nasprotniki prodaje opozarjajo, da bi zato, da bi v puščavo dali nekaj zrn peska, odprodali tako pomembno stvar, kot so gozdovi.

Bojijo se tudi, da bi s prodajo pravic omejili dostop do gozdov, ki so zdaj dostopni vsem, v primeru zasebne lastnine pa ne bodo.

Irci nasprotujejo prodaji tudi zaradi lekcije, ki so se jo naučili s sladkorno peso. Prav tako na ukaz Evropske skupnosti so prodali državni delež v podjetju Greencore, ki je bilo glavni proizvajalec sladkorne pese v državi. Ne dolgo za tem so se novi lastniki odločili, da te poljščine ne bodo več gojili. Propadla je celotna industrija sladkorja in prizadetih je bilo na tisoče kmetov.

Švedska odkupila gozdove S privatizacijo gozdov je imela podoben primer tudi Švedska. V devetdesetih letih je bila gozdna industrija, ki je bila močna državna panoga, privatizirana. Leta 1993 so prodali 63 odstotkov državnih gozdov. Delnice švedskih gozdov so poslali na borzo, res pa je, da je država obdržala 51 odstotkov delnic. Toda privatizacija se ni obnesla, saj ni bilo dovolj nadzora nad sečnjo in nekatera gozda področja so bile resno ogrožena.

Leta 2001 je švedska vlada odkupila vse delnice, tako da je večina švedskih gozdov ponovno v državni lasti, upravlja jih pa družba Sveaskog.

Državno lastništvo švedskih gozdov je omogočilo boljši pregled na trgu lesa in možnost trajnostnega okoljevarstvenega upravljanja gozdov.

Irska vlada sicer še vedno razpravlja o odločitvi o prodaji, odločitev pa bo znana v prihodnjih tednih.