V Münchnu se je začela 45. konferenca o varnostni politiki, katere prvi dan so udeleženci med drugim posvetili razpravi o strožjem nadzoru nad jedrskim orožjem in o iranskem jedrskem programu.
S tem, ko se v Iranu ob vseh pogajanjih o ustavitvi nadaljuje širjenje jedrskega orožja, bo spodbuda za ostale države, da sledijo isti poti (kot Iran), postala velika, je nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger v uvodnem nagovoru posvaril zbrane na konferenci. Ta se odvija dva tedna po predsedniški inavguraciji Baracka Obame, ki je s svojimi izjavami zbudil upanje v ameriške pogovore z Iranom.
Steinmeier: Ne blokiramo pravice do miroljubne rabe jedrske energije
Pri mednarodnih diplomatskih prizadevanjih ne gre za "blokiranje države pri njeni pravici do miroljubne rabe jedrske energije", je povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinemeier in pojasnil, da gre za preprečevanje tega, da bi se pod krinko miroljubnega namena skrival vojaški program.
Predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani, ki je prav tako podal uvodno izjavo, pa je dejal, da mora Washington premisliti o svojem pristopu do Teherana, če želi, da bi prišlo do sprave. Ponudbo nove administracije za neposredne pogovore je označil za pozitiven znak in "zlato priložnost" za Washington.
Ostaja le še 11 mesecev za dogovor o novem sporazumu
Steinmeier je ob tem opozoril, da je na področju jedrske razorožitve treba pohiteti, saj se Sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I decembra izteka veljavnost in tako ostaja le še 11 mesecev za dogovor o novem sporazumu. Namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je glede tega predlagal, da bi novi dogovor moral temeljiti na Startu I in obvezno vključevati prepoved nameščanja strateškega orožja izven državnega ozemlja.
Ivanov se je dotaknil tudi odnosov z ZDA in ponovil, da bo Moskva rakete v ruski eksklavi Kaliningrad namestila le, če bodo ZDA nadaljevale načrte postavitve protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. Z namestitvijo raket je sicer ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič zagrozil novembra lani.
Na konferenci tudi Žbogar in Krek
Konference, ki se bo zaključila v nedeljo, se bo udeležilo okoli 300 visokih predstavnikov iz 50 držav, med drugim slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Krek. V soboto naj bi med drugim ameriški podpredsednik Joe Biden evropskim zaveznikom razkril prioritete nove ameriške zunanje politike.
1
