V Evropskem parlamentu je potekala konferenca o sodelovanju v podonavski regiji, ki jo je gostil evropski poslanec Alojz Peterle.
V ospredju razprave sta bila dva konkretna projekta: pobuda Avstrije o sodelovanju gospodarskih zbornic z univerzami in pobuda Slovenije o sodelovanju pri preprečevanju internetnega kriminala. "Vesel sem, da se je pobuda o močnejšem sodelovanju v podonavski regiji tako dobro prijela, da je pritegnila nove udeležence, tako da imamo sedaj format, ki si ga lahko samo želimo: univerze, vlade, gospodarske zbornice in raziskovalci," je po konferenci povedal evropski poslanec Peterle (NSi/EPP).
Zadovoljen s pristopom k razvoju podonavske regije
Peterle je zadovoljen z nastajajočim inovativnim pristopom k razvoju podonavske regije, ki je izrazito usmerjen v krepitev njene konkurenčne sposobnosti. Meni, da bo pobuda kmalu doživela zelo projekten razvoj, v Evropskem parlamentu pa bodo po njegovih zagotovilih poskrbeli tudi za politično podporo.
Dve smeri sodelovanja
Eden od pobudnikov konference, redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Mariboru Jože Gričar je povedal, da se oblikujeta dve zelo konkretni smeri sodelovanja. Pobudnica prve je gospodarska zbornica Avstrije, in sicer gre za povezovanje gospodarskih zbornic z univerzami za razvoj rešitev za e-povezave malih podjetij. Druga konkretna smer sodelovanja pa je pobuda Slovenije za sodelovanje kriminalističnih policij podonavske regije pri preprečevanju računalniškega kriminala, ki jo je danes na konferenci predstavil svetovalec za notranje zadeve in pravosodje v predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji Rudolf Kaniški.
Gričar je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju v okviru živih laboratorijev. Gre za inoviranje skupaj z uporabnikom s ciljem skrajšati čas od ideje do proizvoda ali storitve. V svetu je danes 212 živih laboratorijev, od tega okoli 30 zunaj Evrope. Gričar meni, da bi morala podonavska regija zagrabiti možnosti, ki jih ponujajo živi laboratoriji.
S potekom konference je zadovoljen tudi regionalni direktor za Jugovzhodno Evropo v avstrijski gospodarski zbornici Georg Krauchenberg. Srečanje po njegovih besedah potrjuje, da obstaja interes za tesnejše sodelovanje v podonavski regiji tako na akademski kot gospodarski strani.
Makroregionalna strategija vključuje 14 držav
Evropska unija je sicer sedaj v procesu oblikovanja strategije za podonavsko regijo po zgledu že vzpostavljene baltske makroregije. Strategija naj bi bila pripravljena do konca leta, makroregija pa naj bi dejansko zaživela v prvi polovici prihodnjega leta med madžarskim predsedovanjem Evropski uniji. Ta makroregionalna strategija vključuje 14 držav Podonavskega bazena: Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Moldavijo ter Ukrajino
1
