Na Hrvaškem ne bodo več žigosali

Še ne dolgo nazaj so se hrvaški podjetniki in poslovneži pritoževali nad zastarelimi zakoni o uporabi žiga v poslovanju, zlasti pri likvidaciji računov, ki so zelo ovirali digitalizacijo in prehod na elektronsko poslovanje. Zdaj je tej birokratski nelogičnosti, kot kaže, odklenkalo.

Orešković: Žig je relikt preteklosti

Hrvaška vlada je namreč sprejela odločitev o ukinitvi uporabe žiga v poslovanju, s čimer pričakujejo ne le neposredne milijonske prihranke v poslovanju, temveč tudi izboljšanje poslovne in podjetniške klime v celoti ter boljše in učinkovitejše storitve državne uprave.

Po podatkih Svetovne banke sta edini članici Evropske unije, ki poleg Hrvaške pri zagonu poslovanja zahtevata uporabo žiga, Irska in Grčija. Hrvaška zgolj pri tem postopku pričakuje neposredne letne prihranke v višini blizu milijona evrov.

Hrvaški premier, ki žig opisuje kot relikt preteklosti, sporoča vsem, ki imajo žig, naj ga pospravijo v predal za spomin.

Hrvaški premier Tihomir Orešković žig opisuje kot relikt preteklosti, vsem, ki ga imajo, sporoča, naj ga pospravijo v predal za spomin.

Evropska komisija zmanjšala napoved rasti hrvaškega gospodarstva

Pri jugovzhodni sosedi so sicer neprijetno presenečeni, ker je Evropska komisija predvsem na podlagi rezultatov zadnjega lanskega trimesečja zmanjšala napoved rasti hrvaškega gospodarstva z 2,1 na 1,8 odstotka letno. Premier Tihomir Orešković je ob tem prepričan, da bo analiza predlaganega nacionalnega programa reform, ki med drugim predvideva zmanjšanje javnega dolga za 200 milijonov evrov, prepričala Evropsko komisijo, da ponovno zviša svoje napovedi, vidni člani vladajočih pa niso zapravili priložnosti, da krivdo za to nižanje obesijo na predhodno vlado.

Trenutna vlada sicer napoveduje dvoodstotno letno gospodarsko rast, Mednarodni denarni sklad 1,9-odstotno, a Orešković meni, da bo ta v resnici še višja. Vlada je že pred časom napovedala, da bo letošnji proračunski primanjkljaj 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda, to napoved je potrdila tudi Evropska komisija.

Podpora za približevanje schengnu

Vlada edine od naših sosed, ki so zunaj schengenskega območja, je med drugim danes še sklenila odkupiti 32 vozil za posebne namene policije, ki jih zdaj najemajo – 16 vozil za prevoz aretiranih oseb, 12 vozil za dostavo službenih psov in dve terenski vozili. Državni proračun bo s tem lažji za slabih 270 tisoč evrov.

Prav tako bodo nabavili še 23 večnamenskih vozil za okrepljeni nadzor državne meje v skladu s schengenskimi standardi v vrednosti okrog 2,9 milijona evrov. Štiri petine teh sredstev zagotavlja Evropska unija iz schengenskega programa, preostalo petino pa hrvaški državni proračun.