Medvedjev napovedal umik ruskih sil iz Gruzije

Medvedjev: Začetek umika ruskih sil iz Gruzije v ponedeljek

Dan se je v Gruziji začel z nasprotujočimi si informacijami glede umika ruske vojske z gruzijskega ozemlja, k čemur Rusijo zavezuje sporazum o prekinitvi ognja, ki so ga ob posredovanju EU podpisale vse vpletene strani. Medtem ko je ruski general Vjačeslav Borisov zatrdil, da umik iz separatistične gruzijske regije Južna Osetija že poteka, je gruzijska stran njegove navedbe zanikala. Ob tem so trdili, da ruska vojska celo krepi svoje položaje v Gruziji.

Sarkozy in Medvedjev se bosta o uresničevanju sporazuma pogovarjala vsak dan

Kmalu zatem je ruski predsednik Medvedjev predsedujočemu Svetu EU, francoskemu kolegu Nicolasu Sarkozyju po telefonu sporočil, da se bo ruska vojska iz Gruzije začela umikati v ponedeljek opoldne. Ob tem je vendarle namignil, da utegnejo ostati v Južni Osetiji, središču spopadov med rusko in gruzijsko vojsko, ki so izbruhnili 8. avgusta. Sarkozy je Medvedjeva ob tem posvaril pred resnimi posledicami za odnose z EU, če ruske sile ne zapustijo Gruzije. Predsednika sta se še dogovorila, da se bosta o napredku pri uresničevanju sporazuma vsak dan pogovarjala po telefonu.

"Rusija trenutno ne deluje v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja" Na obljubo Medvedjeva o umiku se je odzvala tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je izrazila upanje, da bo ruski predsednik tokrat držal besedo. Kot je dejala, Rusija trenutno namreč ne deluje v skladu z sporazumom o prekinitvi ognja.

Pričakovanje "zelo hitrega in zelo točnega umika ruskih enot iz Gruzije" je izrazila tudi Merklova, ki je v okviru diplomatskih prizadevanj Zahoda za končanje krize na Kavkazu v nedeljo dopotovala v Tbilisi, kjer se je sestala z gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem. Ruskega predsednika je sicer že v soboto na njunem srečanju v črnomorskem letovišču Soči pozvala k umiku ruske vojske iz osrednje Gruzije.

"Kaj takega, kot so ruske mirovne sile v Gruziji, sploh ne obstaja več" Sakašvili je po srečanju z Merklovo zatrdil, da se Gruzija ne bo odpovedala niti kvadratnemu kilometru državnega ozemlja, ozemeljsko celovitost Gruzije pa je znova podprla tudi nemška kanclerka. Sakašvili je še dodal, da ruska vojska, ki jo je obtožil tudi etničnega čiščenja, ne more ostati prisotna v državi v obliki mirovnih sil. "Kaj takega, kot so ruske mirovne sile v Gruziji, sploh ne obstaja več. So samo ruske sile," je po pojasnil gruzijski predsednik.

Merklova je medtem že pred srečanjem z gruzijskim predsednikom napovedala, da se bo nekdanja sovjetska republika priključila zvezi Nato, če bo to želela. S tem je Gruzija prejela enega izmed najmočnejših izrazov podpore pri njenih prizadevanjih za priključitev Severnoatlantskemu zavezništvu, čemur ostro nasprotuje Rusija. Po srečanju je Merklova kljub temu še dodala, da ne ve, kdaj bo do tega prišlo.

Papež je pozval k takojšnjemu odprtju humanitarnih koridorjev Na krizno dogajanje na Kavkazu se je odzval tudi papež Benedikt XVI. V nagovoru vernikom v svoji poletni rezidenci Castel Gandolfo blizu Rima je pozval k takojšnjemu odprtju humanitarnih koridorjev med Gruzijo in Južno Osetijo, da bi človekoljubna pomoč lahko hitreje dosegla žrtve rusko-gruzijske vojne. "Želim si takojšnjega odprtja humanitarnih koridorjev med Južno Osetijo in ostalo Gruzijo, da bi bili tako mrtvi lahko deležni dostojnega pogreba, ranjeni bi imeli dostop do pomoči, tisti, ki se želijo pridružiti svojim dragim, pa bi to lahko storili," je povedal papež.

Ob tem je še izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Gruziji ter pozval mednarodno skupnost k radodarnosti pri pomoči beguncem, še posebej ženskam in otrokom, ter k zagotavljanju varnosti in temeljnih pravic. Obenem je izrazil upanje, da bo trenutna prekinitev ognja, ki je bila dosežena s prizadevanji EU, vodila v trajen mir.