Nekdanji predsednik Južnoafriške republike in ikona boja proti apartheidu Nelson Mandela je ob praznovanju 90. obeltnice obsodil družbene neenakosti in izrazil obžalovanje, da je JAR zajela revščina.
"V JAR so številni bogati ljudje, ki bi lahko delili svoje bogastvo s tistimi, ki niso imeli možnosti izviti se iz revščine," je dejal.
Revni nimajo veliko možnosti, da bi dolgo živeli
Borec proti apartheidu in Nobelov nagrajenec za mir je še menil, da ima srečo, da je doživel 90 let. Hkrati je obžaloval dejstvo, da je podeželja in mesta v JAR zajela revščina. "Če ste revni, nimate veliko možnosti, da bi dolgo živeli," je dejal.
V JAR 43 odstotkov prebivalstva pod pragom revščine
JAR je prva gospodarska sila Afrike, kljub temu 43 odstotkov od 48 milijonov prebivalcev države živi pod pragom revščine, razkol med prihodki pa še samo narašča.
Mandelo, sina poglavarja iz plemena Kshosaso, so leta 1964 obsodili na dosmrtno ječo, posledično pa je postal simbol boja proti rasnemu razlikovanju, s katerim si je belopolta manjšina v JAR zagotovila prevlado. Zaradi politike apartheida so JAR leta 1961 izključili iz Britanske skupnosti narodov (Commonweatlh) in leta 1974 iz ZN.
V ječi preživel 27 let
K odpravi apartheida je veliko prispeval predsednik JAR v letih 1989-1994 Frederik Willem de Klerk, ki se je odrekel politiki rasnega razlikovanja. Dosegel je tudi izpustitev Mandele, ki je v ječi preživel 27 let, uzakonitev temnopolte opozicije in preklical izredno stanje, uvedeno leta 1986.
Leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir
Njegove reforme je na referendumu leta 1993 podprlo 68,7 odstotka belcev. Kljub pogostim protestom in spopadom med temnopoltimi in belci ter različnimi temnopoltimi skupinami so novembra 1993 podpisali sporazum o prehodni ustavi, ki je veljala do leta 1999. Za zasluge pri odpravi apartheida sta de Klerk in Mandela leta 1993 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Z demokracijo konec osamitve
Z uspešno demokratizacijo se je končala tudi mednarodna osamitev JAR. ZN so oktobra 1993 ukinili vse sankcije proti tej državi, maja 1994 je bila sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti, današnjo Afriško unijo, junija istega leta pa je znova postala članica Commonwealtha. Mandelo je leta 1999 na predsedniškem položaju nasledil sedanji predsednik Thabo Mbeki.
2
