Ponedeljek,
31. 3. 2014,
13.06

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 31. 3. 2014, 13.06

9 let, 1 mesec

Makedonce bo rešil rožnati rubin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V Makedoniji si želijo, da bi postali slavni po poldragem rožnatem rubinu.

Kaj imajo skupnega Benedikt XVI., Daryl Hannah, katarski emir in guru Swamiji? Vsi imajo v svojih škatlah z nakitom tudi makedonski rubin. Poldragi kamni so tisto, na kar zdaj stavijo Makedonci, da jih bodo rešili gospodarske krize, hkrati pa poskrbeli za prepoznavno nacionalno identiteto.

Legenda pravi, da so že od nekdaj vedeli, da se v Makedoniji skrivajo nahajališča dragih kamnov, le da se je starodavno znanje izgubilo in pozabili so, kje so nahajališča. Zdaj pa so jih ponovno odkrili. Redek rožnat rubin je tako postal makedonski nacionalni ponos.

"Tako kot imajo v Avstriji opal in na Kitajskem žad, imamo Makedonci rubin," je v intervjuju za Osservatorio Balcani e Caucaso dejal Dejan Škartov, bolj znan kot Deko, v osemdesetih rokerski bobnar, zdaj pa glavni promotor makedonskega rubina. Makedonija sicer že ima svetovno znan kamen – ohridski biser, a zdaj stavijo tudi na rubin.

Kamen za deset evrov Po dolgih letih iskanja so nahajališča rubinov odkrili na jugozahodu države. "Večina rubinov izhaja iz Afrike ali Šrilanke. Zato so makedonski rubini tako pomembni, saj so evropski," je dejal Deko.

Njegovo iskanje se je začelo pred 20 leti, ko je delal za zbiralca v Trstu, ki so ga navduševali minerali. Navdušil se je tudi sam in ko se je leta 2001 vrnil v Makedonijo, je s seboj prinesel veliko zbirko mineralov in poldragih kamnov.

Takrat je prvič slišal, da obstaja tudi makedonski rubin. "Ko so mi pokazali rožnate kamne, sem bil skeptičen. Toda odnesel sem jih v Italijo, kjer so potrdili, da so res dragi kamni, sicer ne najvišje kakovosti, pa vendar," se spominja bivši bobnar: "To je tako kot s ferrarijem: ni pomembno, če je star in obrabljen, še vedno je ferrari." Makedonski rubini so sicer v nižjem cenovnem razredu, dobite ga lahko že za deset evrov.

Pozabljeno znanje Makedonske rubine je v petdesetih letih 20. stoletja prvi opisal geolog Risto Stojanov, našli pa so jih v okolici Prilepa, a tedaj predelava v nakit nekako ni zaživela in odkritje je šlo v pozabo do leta 2006, ko jih je Deko ponovno začel brusiti: "Od tedaj si prizadevam, da bi makedonski rubin postal nacionalni kamen, znan po vsem svetu."

V Makedoniji sicer ne bo nikoli rudnika rubinov, saj se rožnati kamni ne nahajajo na enem najdišču, temveč so raztreseni po vsej državi.

Edinstven narod z rubinom V preteklosti so draguljarji velike količine makedonskih rubinov odnesli v svoje države in jih tam predelovali. Zdaj si Makedonci želijo spremeniti zakonodajo tako, da neobdelanih dragih kamnov tujci ne bodo več mogli izvažati. "S promocijo naših rubinov bi lahko Makedonija imela večjo prepoznavnost kot edinstven narod," je prepričan Deko.

To so očitno prepoznale tudi makedonske institucije in rubin je končno postal uradno protokolarno darilo makedonskega predsednika, uredili pa so tudi uradni državni promocijskih katalog. "Nekoč bo odtenek rožnate barve značilen za ta rubin, imenovan makedonska rožnata," je prepričan Dejan Škartov.