Lov za osumljencema se nadaljuje severovzhodno od Pariza (video)

Francoski mediji so pred tem poročali, da sta se osumljenca – gre za brata Cherifa in Saida Kouachija – zabarikadirala v hišo v bližnjem kraju Crepy-en-Valois. Župan občine Bruno Fortier teh informacij sicer ni potrdil, je pa povedal, da obrobje mesta preletavajo helikopterji in da je na območju veliko policistov. Za varnost skrbi skoraj 90 tisoč ljudi Francija je po napadu na satirični tednik Charlie Hebdov v Parizu, v katerem je umrlo 12 ljudi, 11 pa jih je bilo ranjenih, močno poostrila varnostne ukrepe. Za varnost v državi tako po podatkih notranjega ministrstva skrbi več kot 88 tisoč pripadnikov varnostnih sil – 50 tisoč policistov, 32 tisoč orožnikov, pet tisoč pripadnikov mobilnih sil policije in žandarmerije ter 1.150 vojakov. Samo v pariški regiji je vpoklicanih 9.650 pripadnikov varnostnih sil.

Policija prijela sedem ljudi, ki naj bi bili povezani z napadom Policija je sicer čez noč prijela sedem ljudi, ki naj bi bili povezani ali pa v sorodstvenih vezeh z bratoma, 32-letnim Cherifom in 34-letnim Saidom Kouachijem, osumljenima napada. Vseh sedem ljudi so aretirali v mestih Rems in Charleville-Mezieres ter na območju Pariza.

18-letnik se je predal sam Med pridržanimi je tudi tretji osumljenec, 18-letni Hamyd Mourad, ki naj bi bratoma pomagal pri pobegu, a se je sam predal policiji, ko je videl svoje ime na družabnih spletnih straneh in v medijih. Po drugih informacijah naj bi ga k predaji pregovorili sorodniki, bil pa naj bi svak bratov Kouachi. Trdil naj bi, da je bil v času napada v šoli, kar so potrdili tudi njegovi sošolci. Predal se je v mestu Charleville-Mezieres, ki leži 70 kilometrov severovzhodno od Reimsa, kjer policija še naprej išče brata Kouachi.

Mlajši brat je že bil obsojen zaradi terorizma Med trojico je najbolj znan mlajši brat, 32-letni Cherif Kouachi, džihadist, ki je že leta dobro znan protiteroristični policiji. Leta 2008 je bil obsojen na tri leta zaporne kazni, ker je bil del skupine, ki je džihadistične borce pošiljala v Irak. Takrat je bil znan pod imenom Abu Issen, sodeloval pa je v pariški mreži, ki je v Irak pošiljala borce med ameriško invazijo na Irak.

Tudi starejši je stari znanec policije Tudi njegov starejši, 34-letni brat Said naj bi bil stari znanec policije, tako kot brat pa je bil rojen v Parizu. Brata sta že kot otroka ostala brez obeh staršev, priseljencev iz Alžirije.

Pri pobegu v avtomobilu izgubil osebno izkaznico Enega od osumljencev naj bi identificirali s pomočjo osebne izkaznice, ki so jo našli v avtomobilu za beg. Osumljenca sta sicer na begu oropali tudi bencinski servis v regiji Aisne vzhodno od Pariza na severu Francije. Lastnik bencinskega servisa, ki sta ga oropala okoli 10.30 ter odnesla hrano in gorivo, je opazil dva zamaskirana moška v avtomobilu, oborožena s pištolami in raketometom. Odpeljala sta se v smeri Pariza v belem renault cliu, ki naj bi ga ukradla v francoski prestolnici kmalu po sredinem streljanju.

Uradno velja, da ima policija brata Kouachi za osumljenca za napad, da poziva javnost k informacijam ter opozarja, da sta oba oborožena in nevarna. Francoski premier Manuel Valls je za radio povedal, da "nas je lahko še vedno strah novega nasilja".

Video: Posnetek policijske preiskave v Reimsu

V napadu je bilo ubitih 12, ranjenih pa 11 ljudi, med njimi so štirje v kritičnem stanju. Napadalca naj bi med napadom v arabščini vpila "Maščevali smo preroka Mohameda" in "Bog je velik". Satirični tednik je bil tarča napadov že večkrat, urednik Stephane Charbonnier pa je bil zaradi groženj s smrtjo pod policijsko zaščito.

"Nikogaršnje grožnje nas ne bodo ustavile" Charlie Hebdo je s svojimi objavami razburjal večkrat, nazadnje januarja 2013, ko je izdal strip o življenju muslimanskega preroka Mohameda. Charbonnier, ki je bil znan tudi kot Charbo, je leta 2012 v pogovoru za Jutarnji list dejal, da so se na grožnje navadili: "Nikogaršnje grožnje nas ne bodo ustavile, ker spoštujemo francoske zakone in delamo v njihovih okvirih. Mi smo novinarji, to je Francija in svoboda izražanja je zagotovljena. Imamo pravico do svobodnih medijev." Dodal je, da bi bilo za radikalne islamiste bolje, če bi izdajali svoj satirični časopis, kot pa da organizirajo nasilne proteste.

Prihodnji teden v nakladi milijon izvodov Iz tednika Charlie Hebdo so sporočili, da bo kljub veliki izgubi nov izvod izšel prihodnjo sredo, in to v nakladi milijon izvodov. Običajna naklada je 60 tisoč izvodov. "(Napadalci, op. a.) niso zmagali. Žrtve niso umrle zaman. Muslimanov in drugih ne smemo sovražiti. Vsak dan moramo vrednote Francoske republike ohranjati žive," je dejal Patrick Pelloux.

Francija žaluje Dan po napadu na sedež Charlie Hebdo, v katerem je bilo ubitih pet karikaturistov, sodelavci časnika ter dva policista, je v Franciji dan žalovanja. Zastave so spuščene na pol droga. Opoldne so se 12 žrtev spomnili z minuto molka, javni promet v Parizu se je na kratko ustavil, žrtvam so se z molkom poklonili tudi v šolah in številnih podjetjih. Radijske postaje so opoldne predvajale pesem Imagine Johna Lennona.

Minuta tišine za žrtve "Danes je bila napadena Francoska republika kot celota. Naše najmočnejše orožje je naša enotnost," je v televizijskem nagovoru v sredo zvečer dejal francoski predsednik Francois Hollande in dodal, da bodo zastave po vsej državi tri dni spuščene na pol droga. Hollande se je, da bi zagotovil nacionalno enotnost, srečal z vrsto političnih voditeljev države, pa tudi z visokimi predstavniki policije, žandarmerije in obveščevalnih služb.

Marine Le Pen, voditeljica desne Nacionalne fronte, je dejala, da so "islamisti razglasili vojno s Francijo" in dodala: "Francozom je treba stvari predstaviti takšne, kot so." Pozvala je k referendumu o uvedbi smrtne kazni.

Ob poldnevu so se z minuto tišine po vsej državi spomnili žrtev, tako kot tudi drugje po Evropi, med drugim v institucijah Evropske unije. Dan žalovanja je šele šesti v Franciji v zadnjih 50 letih; 12. novembra 1970 je bil dan žalovanja ob smrti nekdanjega predsednika Charlesa de Gaulla, 6. aprila 1974 ob smrti predsednika Georgesa Pompidouja, 11. januarja 1996 ob smrti nekdanjega predsednika Francoisa Mitterranda, 14. septembra 2001 ob terorističnih napadih na ZDA tri dni prej ter 3. aprila 2005 ob smrti papeža Janeza Pavla II.

Napad so obsodili povsod po svetu. Predsednik ZDA Barack Obama je ponudil pomoč Francozom pri iskanju odgovornih za dejanje. Napad je obsodila tudi Arabska liga, papež Frančišek pa ga je označil za ostudnega.