Lov na naciste še ni končan

To ne velja za Ericha Priebkeja, ki je v Rimu nedavno praznoval 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ga prišli pozdravit in spodbujat njegovi privrženci. Nekdanji stotnik SS-a je bil leta 1998 v Italiji obsojen na dosmrtni zapor zaradi pokola v Ardeatinskih jamah blizu Rima, kjer je bilo leta 1944 ubitih 335 civilistov. Ostaja v hišnem zaporu, ki so mu ga odobrili zaradi starosti. Včasih se sprehodi tudi po okoliški četrti skupaj s svojim telesnim stražarjem in negovalko.

Priebke, ki naj bi bil že povsem gluh in naj bi ga zapuščal spomin, nikakor ni edini nacist, ki je še vedno na prostosti. Sredi julija so na Madžarskem odkrili nacističnega zločinca, 98-letnega Madžara Laszla Csataryja, odgovornega za smrt več kot 15 tisoč Judov. Csatary je bil prvi na seznamu najbolj iskanih nacistov, ki ga je aprila letos objavil Center Simona Wiesenthala. Madžarske oblasti so mu odvzele prostost. V priporu čaka na začetek sojenja. Obtožnica ga kot storilca in sostorilca bremeni mučenja in poboja Judov. Madžar vztraja, da je bil le posrednik med madžarsko in nemško oblastjo v Kosicah in da ni bil vpleten v vojne zločine.

Center Simona Wiesenthala je sporočil, da je bil Csatary odgovoren za deportacije Judov v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Češkoslovaško sodišče je leta 1948 Csataryja v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je pobegnil v Kanado, tam se je ukvarjal s prodajo umetnin. Znova je izginil leta 1997, ko so mu kanadske oblasti odvzele državljanstvo. Lani so ga ob pomoči Centra Simona Wiesenthala izsledili novinarji britanskega časopisa Sun.

Drugi na seznamu najbolj iskanih nacistov je Gerhard Sommer. Nekdanji časnik SS-a je sodeloval pri pokolu 560 civilistov v italijanski vasi Sant' Anna di Stazzema. Junija 2005 ga je vojaško sodišče v Italiji v odsotnosti obsodilo zaradi "posebno krutih umorov". Danes je 94-letni Sommer v Nemčiji, tam se proti njemu nadaljuje preiskava, a niso vložili še nobene obtožnice.

Tretji na seznamu je Vladimir Katriuk, član ukrajinske enote, ki je morila Jude in druge civiliste po Belorusiji. Po drugi svetovni vojni je pobegnil v Kanado, ta mu je leta 1999 odvzela kanadsko državljanstvo. Odločitev o denaturalizaciji so kanadske oblasti spremenile leta 2007, zvezno prizivno sodišče pa je to tri leta pozneje potrdilo. Danes 91-letnik tako še naprej ostaja v Kanadi.

Hans Lipschis, četrti na seznamu, je kot član enote SS-a med letoma 1941 in 1945 služil v koncentracijskem taborišču Auschwitz – Birkenau, kjer je sodeloval pri pobojih civilistov, predvsem Judov. Po vojni je pobegnil v ZDA, te pa so ga leta 1983 deportirale v Nemčijo. Triindevetdesetletnika so nemške oblasti aretirale maja letos.

Ivan John Kalymon, peti na seznamu, je pod nacisti služil v Lvovu, ki je bil tedaj del Poljske, danes pa je v Ukrajini. Sodeloval naj bi pri umorih, zbiranju in deportacijah Judov, ki so živeli v tamkajšnjem getu. ZDA so ga januarja 2011 ukazale deportirati v Nemčijo, Ukrajino, Poljsko ali katero koli drugo državo, ki bi ga sprejela, ker je prikril svoje medvojno delovanje. Takšna država se ni javila, zato 92-letnik ostaja v ZDA.

Šesti na seznamu je Danec Søren Kam, danes star 91 let, prostovoljec v enoti SS-Vikingi, ki je sodeloval pri umoru protinacističnega urednika Carla Henrika Clemmensena. Danska je leta 1999 od Nemčije zahtevala njegovo izročitev, a Nemčija tega ni želela storiti, saj ima nemško državljanstvo. Prošnja za izročitev leta 2007 je bila zavrnjena, češ da pri Clemmensenu ni šlo za umor, temveč uboj, za katerega pa velja zastaranje.

Sedmi s seznama, Litvanec Algimantas Dailidė, je bil sodelavec litovske tajne policije ter je aretiral Jude in Poljake, te so nato umorili nacisti in njihovi litovski kolaboracionisti. Leta 2004 so ga deportirali iz ZDA. V Litvi je bil obsojen na petletno zaporno kazen, a so sodniki odločili, da mu je ni treba prestati zaradi starosti in ker je skrbel za bolno ženo. Julija 2008 so danes 92-letnega Dailidėja razglasili za ne dovolj zdravega, da bi prestal kazen, čeprav ga zdravnik, ki je tako odločil, sploh ni osebno pregledal.

Mikhail Gorshkow, osmi na seznamu, je delal kot prevajalec za gestapo v Belorusiji in naj bi sodeloval pri umoru Judov v Slutzku. Preden so mu vzeli državljanstvo, je iz ZDA pobegnil v Estonijo, ki je proti njemu nato uvedla preiskavo. Ta je bila oktobra 2011 prekinjena, češ da je šlo za primer "napačne identitete".

Theodor Szehinskyj je kot član enot SS-a deloval v koncentracijskih taboriščih Gross Rosen na Poljskem, Sachsenhausen v Nemčiji in v Varšavi, kjer je aktivno sodeloval pri preganjanju zapornikov. Po vojni je pobegnil v ZDA, te so mu leta 2000 odvzele državljanstvo in ga leta 2003 ukazale deportirati. Doslej ga nobena država ni želela sprejeti, zato 89-letnik ostaja v ZDA.

Deseti na seznamu je Helmut Oberlander, med vojno je bil na jugu Ukrajine in Krimu ter naj bi po ocenah umoril več kot 23 tisoč ljudi, večinoma Judov. Kanada, kamor je pobegnil po vojni, mu je leta 2001 odvzela državljanstvo. Pozneje so mu ga večkrat vrnili in znova vzeli, 89-letnik pa trenutno čaka na odločitev zveznega prizivnega sodišča.

Na seznamu sta še dva iskana nacista, za katera pa se ne ve, ali sta še živa. Alois Brunner, operativec Adolfa Eichmanna, je odgovoren za deportacijo na deset tisoče Judov iz Avstrije, Grčije, Francije in Slovaške v koncentracijska taborišča. Ostaja najpomembnejši nacist, ki ni bil nikoli kaznovan. Več desetletij je živel v Siriji, v Franciji pa je bil obsojen v odsotnosti. Z vsakim letom je bolj verjetno, da ni več živ. Rojen je bil leta 1912, nazadnje so ga videli leta 2001.

Aribert Heim, znan kot Dr. Smrt, je bil zdravnik v taboriščih Sachsenhausen, Buchenwald in Mauthausen, kjer je s smrtonosno injekcijo umoril na ducate zapornikov. Izginil je leta 1962. Po nekaterih podatkih je leta 1992 umrl v Kairu, kar pa ni uradno potrjeno.

Lov za nacisti tako še ni končan. Neprofitni Center Simon Wiesenthal s sedežem v Los Angelesu se je nedavno odločil za akcijo pod geslom Pozno, a ne prepozno, ki so jo poimenovali Operacija zadnja priložnost II. "Nekateri storilci so svobodni in še živijo! Pomagajte nam jih pripeljati pred sodišče," navaja poziv centra, plakate so izobesili v Berlinu, Hamburgu in Kölnu.

Pobudnik akcije Efraim Zuroff ocenjuje, da samo v Nemčiji živi od 60 do 120 nacističnih zločincev, ki so lahko stari 90 let ali več. A starost ne bi smela biti opravičilo za nekoga, ki je ubijal nedolžne ljudi. "Tudi oni do žrtev niso imeli nikakršnega sočutja," poudarja Zuroff.