Kriza še ni mrtva

Trenutno je evro vreden okoli 1,38 ameriškega dolarja, kar je okoli 15 odstotkov več kot na primer julija 2012 ali junija 2010. Voditelji evroobmočja so sklenili vzpostaviti bančno unijo, ki bo vključevala tudi skupni bančni nadzor, prav tako se končno spet prebuja gospodarska rast, piše ameriški časnik The Wall Street Journal.

Ni luči na koncu predora Toda če poslušamo govornike na torkovi londonski konferenci, dobimo občutek, da je evropska zmešnjava še vedno v polnem razmahu. "Ne vidim luči na koncu predora za periferne države. Ne vidim monetarne ali bančne unije, v kateri bi preživelo vseh 18 držav," je dejal George Magnus, neodvisni svetovalec pri UBS.

"Res je, sem evrofil, toda v Evropi še vedno ni soglasja o tem, kaj je povzročilo krizo. Grčija, Portugalska in Španija so naredile pomemben napredek pri izhodu iz krize, toda cena za to je bila kruta. Stopnja zaposlenosti v Italiji, Španiji in Grčiji je še vedno pod 55 odstotkov. To vsekakor ni razveseljiv podatek. Ni nam uspelo rešiti te težave. Ni nam uspelo združiti moči in doseči zadostnih ukrepov za zmanjšanje inflacije," še meni Magnus.

Šele čez deset let bomo videli, ali bo evro preživel Podobno meni Bob Bischof, ekonomist, ki svetuje podjetju, ki skrbi za promocijo nemškega gospodarstva v Veliki Britaniji. Po njegovem bo evro v bližnji prihodnosti spet na veliki preizkušnji.

"Počakati bomo morali še deset let, preden bomo evro lahko razglasili za zgodbo o uspehu. Še vedno mora preživeti vsaj še eno krizo, da bo postal kredibilna valuta," pravi Bischof.