Odbor za obveščevalne zadeve predstavniškega doma ameriškega kongresa se je v petek odločil, da bo preiskoval tajni program obveščevalne agencije Cia za umore članov Al Kaide.
Odbor se bo osredotočal predvsem na to, ali je nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney neprimerno naročil Cii, naj obstoj programa skriva pred kongresom.
Cheney je branil posebne metode zasliševanja
Cheney je bil pred tedni reden gost ameriških televizij, kjer je branil posebne metode zasliševanja terorističnih osumljencev, med drugim t.i. nadzorovanega utapljanja in drugih, ki drugod veljajo za mučenje. Branil je tudi poseben program prisluškovanja komunikacijam brez sodnih nalogov. Sredi julija je odnehal, ko je najprej prišla na dan informacija, da pravosodni minister Eric Holder razmišlja o preiskavi pravnih mnenj, ki so bila podlaga za posebne postopke z osumljenimi teroristi.
Generalni inšpektorji vladnih agencij so v poročilu kongresu med drugim razkrili obstoj tajnega programa za umore članov teroristične mreže Al Kaida, za katerega je novi direktor Cie Leon Panetta izvedel šele pet mesecev po prevzemu položaja. O načrtu za umor voditeljev Al Kaide so sicer pred leti poročali ameriški mediji, nihče pa se ni v to preveč poglabljal, ker je tovrstno početje pred 30 leti prepovedal predsednik Gerald Ford z izvršnim ukazom, kar pomeni, da ga je lahko predsednik George Bush z novim ukazom ponovno odobril.
Kongres vojne uradno ni nikoli razglasil
Pravno to vprašanje ni docela jasno, ker naj bi bila razlika v tem, da so voditelji Al Kaide v vojni z ZDA, vendar pa kongres vojne uradno ni nikoli razglasil. Jasno pa naj bi bilo, da podpredsednik ZDA nima pristojnosti določati, če lahko Cia o tem obvešča kongres. Obstaja sum, da je Cheney prekoračil pooblastila, ko je Cii naročil, da kongres drži v temi. Med njimi tudi tako imenovano "skupino 8", ki je pod posebno prisego za varovanje skrivnosti. To so voditelji obeh strank kongresa in obveščevalnih odborov obeh domov kongresa.
Za demokrate ni dvoma, da bi morali biti omenjeni člani kongresa obveščeni, ne glede na izgovore, da v okviru programa v osmih letih niso niti poskusili ubiti nobenega terorista. Zaradi skrivnosti se postavljajo vprašanja ali so oblikovali seznam ali koga so dali na seznam za "odstrel". Cia je takšne programe vodila v času hladne vojne in je med drugim skušala ubiti kubanskega voditelja Fidela Castra, vendar so se vsi poskusi neslavno končali.
Liz Cheney: Gre za politično preganjanje
Cia zatrjuje, da bodo s kongresom pri preiskavi sodelovali. Cheneyja zadnje dni v medijih zagovarja njegova hči Liz, ki trdi, da gre za politično preganjanje s strani demokratov, ki na ta način ogrožajo nacionalno varnost in znova dokazujejo, da jim glede tega ne gre zaupati. To pomeni, da naj bi njen oče imel prav, da je naročil prikrivanje programa pred kongresom. Problem je sicer v tem, da je bil obstoj programa prikrit tudi republikanskim kongresnikom.
Obama se doslej ni želel opredeljevati glede domnevnih zlorab pooblastil pretekle administracije, ker bi to postavilo dodatne politične ovire njegovi agendi, na vrhu katere sta oživitev gospodarstva in reforma zdravstva. Poleg tega bi to sprožilo upor pri republikancih, ki bi mu po njegovem slovesu s položaja zanesljivo vrnili milo za drago.