Konec schengna?

"To, da druge nordijske države zapirajo svoje meje, ima lahko hude posledice za Dansko," je poudaril danski premier Lars Lokke Rasmussen in dodal, da bi lahko to vodilo v občutno povečanje prosilcev za azil na Danskem. Ukrep bo za zdaj veljal deset dni. Policija bo tako na meji izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da Danci ne bodo preverjali dokumentov vseh oseb, ki prihajajo iz Nemčije.

Kot je poudaril Rasmussen, je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91 tisoč oseb, od tega jih je 13 tisoč zaprosilo za azil, preostale pa so nadaljevale pot na Švedsko in Norveško. Z uvedbo mejnega nadzora, ki ga je opolnoči začela izvajati Švedska, pa ostaja možnost, da bodo ti ljudje ostali ujeti na Danskem. "To želimo preprečiti," je poudaril Rasmussen, ki je z ukrepom seznanil nemško kanclerko Angelo Merkel.

Švedska zaostrila kontrolo na meji Švedska je novembra s ciljem zajezitve migrantskega toka na mostu Oresund na švedsko-danski meji najprej uvedla začasen nadzor, decembra pa napovedala, da bo 4. januarja naredila še korak naprej in tam uvedla sistematično preverjanje osebnih dokumentov. Tiste, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, bo vračala na Dansko. Danski politiki švedskim kolegom očitajo, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državam.

Mejni nadzor so v preteklih mesecih sicer uvedle že vse sosede Danske: Norveška, Švedska in Nemčija. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah.