Kolumbija privolila v mirovna pogajanja z uporniško skupino Farc

48 let uporaV televizijski poslanici je predsednik Santos oznanil, da sledi nalogi iskanja miru, zaradi česar so začeli pogovore s Farcom (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije). Obenem pa naj bi se pogovori ugodno razvijali tudi z drugo največjo uporniško skupino ELN (Narodna osvobodilna vojska).

Ideologija Farca je revolucionarni marksizem-leninizem, politični projekt pa upor proti lokalni buržoaziji. Ocene o številu njihovih oboroženih enot nihajo med 8.000 in 18.000, na svojem vrhuncu pa je Farc nadzoroval več kot 30 odstotkov kolumbijskega ozemlja. ELN, ki je nekoliko manj znana uporniška skupina, se prav tako upira že več desetletij, šteje okrog 5.000 članov in v svojem programu združuje marksizem s teologijo osvoboditve.

Podrobnosti o pogajanjih med kolumbijsko vlado in uporniškimi skupinami niso znane, a po poročanju lokalnih medijev je bil v pondeljek v kubanski prestolnici Havani podpisan predhoden sporazum o začetku mirovnih pogajanj. Po poročanju televizijske mreže TeleSur naj bi se pogovori začeli 5. oktobra v norveškem Oslu, pozneje pa spet vrnili v Havano. Ob tem je Santos poudaril, da se učijo iz napak preteklosti, ko so z uporniškimi skupinami poskušali obračunati vojaško, a da zaradi začetka pogajanj prisotnost vojske v državi ne bo nič manjša. "Vojska bo prisotna na vsakem centimetru države," je poudaril kolumbijski predsednik.

Dobri obeti za mirovna pogajanjaSantos je s tem opozoril na propadla mirovna pogajanja iz leta 1998, ko je bivši predsednik Andres Pastrana Farcu ponudil območje na jugovzhodu Kolumbije, veliko kot Švica, kamor je imela kolumbijska vojska prepovedan vstop. To varno območje pa so uporniki začeli izkoriščati za urjenje svojih enot. Po propadlih mirovnih pogajanjih je Pastrana leta 2002 upornikom ukazal, naj območje zapustijo, a je vse od takrat ostalo njihovo pomembno oporišče.

Prejšnjega avgusta je vodja Farca, Alfonso Cano, napovedal, da je skupina pripravljena na mirovna pogajanja, od takrat naprej pa so se širile govorice o tajnih pogajanjih med uporniki in vlado, ki naj bi se odvijali v kubanski prestolnici. Santos, ki je že ob nastopu svojega mandata pred dvema letoma napovedal, da je pripravljen na mirovna pogajanja, je bil zaradi tega podvržen kritiki svojega predhodnika Alvara Uribe, a so po prepričanju strokovnjakov obeti za trajnejši mir dobri. Po besedah Petra Hakima iz ameriškega raziskovalnega inštituta Inter-American Dialouge je mir v interesu obeh strani. Uporniki niso sposobni kaj več od hitrih gverilskih napadov in umikov, medtem ko bi bil scenarij, v katerem bi vlada poskušala uničiti vsakega upornika, izredno drag.