Nezakonito pridobivanje vsebin je škodljivo za filmsko in glasbeno industrijo. Gre za mit, ki ga ohranjajo vodilni možje Hollywooda in ne pije vode. Še več, piratstvo jim koristi.
Refleksna obramba proti statusu quo
Od konca 90. let, ko je svetovni splet doživel globalni in komercialni razcvet, so prihodki glasbene in filmske industrije začeli upadati. Piarovci obeh panog so hitro našli krivca – piratstvo. Neskončna količina prenesenih bitov v obliki (še ne objavljenih) vsebin, ki si jih množica uporabnikov, ki ne spoštuje tuje lastnine, veselo izmenjuje. Zveni logično, da sta kriva novi medij in preprostost izmenjave vsebine prek tega. A raziskava za raziskavo dokazuje, da gre zgolj za nagonski odziv okornih industrij, ki si želijo obdržati status quo.
Empirični podatki ne podpirajo teze o škodljivosti piratstva
Ekonomist iz poslovne šole na univerzi v Kansasu, Koleman Strumpf (brez sorodnih vezi z modrimi risanimi junaki), je v svoji zadnji raziskavi (Using Markets to Measure the Impact of File Sharing onMovie Revenues) pod drobnogled vzel filmsko panogo. Analiziral je 150 filmov v sedemletnem obdobju in primerjal aktivnost na spletiščih za izmenjavo datotek in podatke o prihodkih teh filmov na spletni strani Hollywood Stock Exchange. Njegova ugotovitev je preprosta – empirični podatki ne podpirajo mita o škodljivosti piratstva.
Hollywoodski potratni boj z mlini na veter
Ugotovil je, da je bila skupna "škoda" zaradi spletno distribuiranih filmov za vse filme v celotnem obdobju zgolj okoli 150 milijonov evrov oz. 0,3 odstotka skupnega prihodka, ki so ga ti ustvarili. V istem obdobju je Hollywood prek svoje organizacije MPAA za boj proti piratstvu porabil več kot dvakrat tolikšno vsoto. Toliko o smiselno porabljenih sredstvih.
Glasbena in filmska industrija sta v redu
Tudi raziskava iz prestižne londonske ekonomske univerze iz leta 2013 ponuja zelo podobne izsledke. Avtorji složno trdijo, da tako filmska kot glasbena industrija zaradi piratstva nista oškodovani, temveč imata od tega celo dobiček. Leta 2012 si je glasbena industrija prvič po letu 1999 opomogla, v njej se je globalno obrnilo 45 milijard evrov. Filmski posel je v tem letu nanesel skoraj 70 milijard evrov. Vse večji del prihodkov ustvarjajo digitalni načini distribucije, isti načini, ki jih skuša industrija demonizirati in kriminalizirati.
Nehvaležnost
Tako gospod Strumpf kot njegovi londonski kolegi so ugotovili, da pojav posnetkov na spletu sočasno z (ali tik pred) legalno prodajo – torej v času, ko marketinški stroj deluje najmočneje – povečuje zavedanje trga in celo prispeva k zvišanju prihodkov z naslova prodaje vsebin. Piratstvo, ki ga skuša industrija izničiti, zanje – perverzno – predstavlja brezplačno masovno reklamo.
2
