Hrvaška vlada potrdila prekinitev arbitražnega sporazuma

Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je ponovila, da je odločitev Hrvaške za prekinitev arbitražnega sporazuma iz leta 2009 posledica nedavnih ugotovitev o kršitvah sporazuma s strani Slovenije.

Po razkritju sporne komunikacije med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, ki je ni nihče zanikal, ni prišlo le do kompromitiranja teh dveh oseb, temveč tudi samega predmeta, saj je slovenska stran vanj naknadno dodajala dokumente in informacije. Zato menimo, da reševanja spora o meji s Slovenijo v arbitražnem postopku ni mogoče nadaljevati, je pojasnila.

Zunanje ministrstvo prejelo hrvaško noto o odstopu od arbitraže Slovensko zunanje ministrstvo je danes prejelo diplomatsko noto Hrvaške, s katero je ta Slovenijo obvestila o odstopu od arbitražnega sporazuma, so potrdili na MZZ. S tem Hrvaška z današnjim dnem tudi uradno odstopa od sporazuma.

"S tem ni prekinjena naša želja in obveznost, da iščemo način za reševanje vprašanja meje s Slovenijo, a konkreten postopek je preveč kompromitiran, da bi Hrvaška lahko v njem iskala rešitev," je ob tem dopoldan povedala Pusićeva.

Hrvaška vlada je sicer danes tudi razrešila dolžnosti svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo Metelko-Zgombić.

Pusićeva: Slovenija ne more blokirati vstopa Hrvaške v Schengen Slovenija je vstopila v schengensko območje z odprtim vprašanjem meje, kot ga ima zdaj Hrvaška, je danes izjavila Pusićeva. Ob tem je zavrnila nekatera opozorila, da bi Ljubljana zaradi arbitražnega spora lahko blokirala premestitev zunanje meje EU na hrvaške vzhodne meje.

"Prihodnje leto bo prišla inšpekcija, ki bo preverila, ali zadovoljujemo vse pogoje. Če bo poročilo pozitivno, Hrvaška lahko in mora vstopiti v schengensko območje," je dejala vodja hrvaške diplomacije.

Spomnila je, da je Slovenija sprejela schengenski pravni red z enakim problemom, kot ga ima Hrvaška, ko gre za hrvaško-slovenski spor o meji ter spore z državami, ki niso članice EU. Potemtakem po oceni Pusićeve ni formalnih ovir za hrvaško uveljavitev schengenske meje.

Pusićeva se je odzvala tudi na mnenja nekaterih slovenskih politikov, kot je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je po hrvaški odločitvi za odstop od arbitražnega sporazuma predlagal, da bi Slovenija kot članica schengenskega območja preprečila vstop Hrvaške. "Če kdorkoli želi znova sodelovati v tovrstnih igrah, se naša vlada tega ne bo šla," je bila odločna.

Bruselj pripravljen posredovati v podporo arbitraži Evropska komisija obžaluje, da sta hrvaški parlament in vlada začela postopek za enostransko prekinitev arbitražne pogodbe s Slovenijo, je danes v Bruslju ponovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Dodala je, da mora pravne posledice oceniti arbitražno sodišče, komisija pa je pripravljena posredovati v podporo arbitraži.

Spoštujemo demokratično odločitev Hrvaške in obenem obžalujemo, da je začela postopek za enostransko prekinitev pogodbe, ki jo je podpisala, je dejala Andreeva.

Pojasnila je, da je zdaj na arbitražnem sodišču, da oceni pravne posledice tega koraka, in znova povedala, da v Evropski komisiji sicer ne vidijo resne alternative arbitražnemu procesu.

"Pripravljeni smo poslušati obe strani in, če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa," je dejala tiskovna predstavnica komisije v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Brglez: Pot, ki jo ubira Hrvaška, ne razveljavlja arbitražnega sporazuma Arbitražno sodišče bo - ne glede na to, koliko in kako bo Hrvaška v njem še sodelovala - nadaljevalo z delom. Hkrati bo potekal postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, ki ga je sprožila Hrvaška, a dejstvo je, da ta postopek sporazuma ne razveljavlja, je v luči zadnjih potez Zagreba in Ljubljane danes ocenil predsednik DZ Milan Brglez.