Grožnje srbskemu političnemu vrhu

Srbsko notranje ministrstvo in varnostna agencija (Bia) sta zaradi groženj najvišjim predstavnikom države, ki so se pojavile po aretaciji haaškega obtoženca in nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića, okrepili njihovo varovanje. Pisma v obliki osmrtnice Dvignili so raven varovanja za srbskega predsednika Borisa Tadića, vodjo urada za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasima Ljajića, notranjega ministra Ivice Dačića in tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića, saj naj bi na njihove naslove prišla pisma v obliki osmrtnice.

Vukčević naj bi prejel grožnje, kot so "Mrtev si", "Pod tvojim avtomobilom je bomba". Najhujše grožnje naj bi sicer prejel Ljajić, to je da bo "končal kot njegov Djindjić. Za začetek bomo streljali v kolena".

Karadžićev odvetnik ne bo povedal, ali se je pritožil Uro pred iztekom roka za vložitev pritožbe je odvetnik Svetozar Vujačić povedal, da ne bo potrdil, ali jo je vložil, saj je to strategija njegove obrambe. Če jo je vložil - časa naj bi imel danes do polnoči, sam pa je napovedoval, da jo bo po pošti poslal ob 19.55 - bi lahko sodišče pritožbo prejelo šele v začetku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek.

Protestniki skušali vdreti v skupščino V središču Beograda se je popoldne četrti dan zapored zbralo več sto protestnikov, ki nasprotujejo aretaciji Karadžića. Po nasilju nad novinarji v minulih dneh so tokrat organizatorji, nacionalistične organizacije, novinarjem svetovali, naj bodo najmanj 300 metrov pred kolono. Skupina protestnikov je metala bakle na poslopje parlamenta, skušali pa so tudi vdreti v parlament, a jim je policija to preprečila. Prišlo je tudi do manjšega fizičnega obračunavanja s policijo.

Napad na snemalca televizije B92 Do incidenta je prišlo že na četrtkovih protestih, ko je skupina demonstrantov napadla snemalca televizije B92. Protestniki so se med drugim odpravili tudi pred turško veleposlaništvo, pred katerim so odvrgli nekaj petard. Šešljeva Srbska radikalna stranka pa je medtem obtožila Tadića, da je on tisti, ki na sicer "mirne proteste pošilja provokatorje".

Karadžić "zdravil" tudi na Dunaju Haaški obtoženec in nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić naj bi kot zdravilec deloval tudi na Dunaju, v današnji izdaji poroča avstrijski časnik Kurier. Časnik se sklicuje na neko družino, ki ga je prepoznala na slikah po ponedeljkovi aretaciji. Na Dunaju naj bi deloval pod imenom Pera, imel pa naj bi hrvaški potni list.

Na pot s hrvaškim potnim listom Karadžić naj bi leta 2006 v avstrijski prestolnici zdravil neko žensko, ki je želela zanositi. Avstrijske oblasti sicer nimajo nimajo nobenih informacij, da bi se Karadžić mudil na Dunaju. Kljub temu pa zadevo preiskujejo, saj ni nemogoče, da bi Karadžić v Avstrijo potoval s ponarejenimi dokumenti. Hrvaški državljani za razliko od potnikov iz Albanije, BiH, Makedonije, Črne gore in Srbije za vstop v Avstrijo ne potrebujejo vizuma.

Moški, katerega pravo ime ni znano, v članku pa je naveden kot Stefan Graf, je povedal, da je »Pera« zdravil s polaganjem rok, v črnih oblačilih in z velikim križem okoli vratu pa ga je spominjal na duhovnika. »Bil mi je simpatičen, hkrati pa je deloval prepotentno. V oči mi je padlo, da njegove roke niso delovale tako staro kot njegov videz. Še posebej pa me je zmotilo, da ni nikoli gledal v oči,« je še povedal moški.

"Čudežni zdravilec Pera" Kurier se sicer sklicuje na Avstrijca, ki je poročen z v Srbiji rojeno žensko. Obrtnik je na fotografijah belolasega in bradatega Karadžića, ki so jih po njegovi aretaciji predvajali na televiziji, prepoznal "čudežnega zdravilca Pero", ki je zaradi neizpolnjene želje po nosečnosti zdravil njegovo soproge.

Kot zdravilec dejaven tudi v Italiji T. i. Pero naj bi prepoznali tudi njeni starši in drugi sorodniki. Domnevni alternativni zdravilec naj bi vedno zdravil po zasebnih stanovanjih srbskih družin na Dunaju. Kot zdravilec pa naj bi bil dejaven tudi v Italiji.

Karadžiću grozi izguba premoženja Radovan Karadžić bi lahko izgubil premoženje zaradi poplačila odškodnin žrtvam zločinov v BiH, za katere naj bi bil odgovoren. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, naj bi bil Karadžić dolžan okoli 4,5 milijarde dolarjev skupini ljudi, ki ga je tožila pred sodišči v ZDA.

Žrtve vojne v BiH, ki so našle zatočišče v ZDA, naj bi na ameriških sodiščih sprožile sodne procese in dobile milijonske odškodnine. Ameriška sodišča pa sedaj zahtevajo izplačilo teh sredstev. Karadžić je pred leti izgubil več postopkov na ameriških sodiščih, ki so ga obsodila organiziranja taborišč, v katerih so ženske sistematično posiljevali.

Žrtvam dolguje več milijard dolarjev Karadžić tako žrtvam dolguje več milijard dolarjev. Zaradi tega je vsa njegova premična in nepremična lastnina v BiH tako pomembna tako za urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti kot sile Eufor, ki so v ta namen nedavno celo premerile njegovo hišo na Palah. Sedaj naj bi razmišljali o možnostih za zasego te lastnine, s čimer bi nato žrtvam izplačali delno ali vsaj simbolično odškodnino. Pod drobnogledom bi se lahko znašla tudi lastnina vseh Karadžićevih bližnjih svojcev in mreže ljudi, ki mu je nudila podporo.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak je medtem po poročanju medijev v BiH sporočil, da bo o vrnitvi dokumentov Karadžićevim svojcem razmislil, ko bo prepričan, da to ne bo prispevalo k mreži podpornikov vojnih zločincev, ki so še na begu. Karadžićevi svojci so Lajčaka namreč pozivali, naj jim vrne dokumente, da bi ga lahko obiskali, dokler je še v srbski prestolnici, saj naj ne bi imeli dovolj denarja za potovanje v Haag.

"V prihodnjih letih bodo imeli še veliko priložnosti videti očeta" Lajčak pa je danes za lokalno televizijo poudaril, da bo imela Karadžićeva družina "v prihodnjih letih še veliko priložnosti videti očeta, česar pa ni mogoče reši za žrtve pokola v Srebrenici in mnogih drugih krajih".

Več kot polovica Srbov proti izročitvi Karadžića Haagu Velika večina Srbov, natančneje 70 odstotkov, podpira sodelovanje Beograda s haaškim sodiščem, vendar jih je 54 odstotkov proti izročitvi Radovana Karadžića. Za izročitev Karadžića Haagu se je izreklo 43 odstotkov vprašanih v javnomnenjski raziskavi, ki so jo objavili danes v Beogradu. Enak odstotek - 43 odstotkov vprašanih - podpira tudi izročitev še zadnjih dveh haaških obtožencev, ki sta še na begu, Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

"Haaško sodišče je sovražno do Srbov" 42 odstotkov od okoli tisoč vprašanih ne obravnava Karadžića niti kot vojnega zločinca niti kot junaka, kaže anketa, ki jo je izvedla agencija Strategic Marketing za potrebe srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem. Za tretjino je narodni heroj, za 17 odstotkov vojni zločinec. Kar 86 odstotkov jih meni, da je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije "pristransko" in "sovražno do Srbov".

Karadžićeva stranka pozvala k mirnim protestom Srbska demokratska stranka, katere prvi predsednik je bil od ustanovitve leta 1990 Karadžić, je za v soboto pozvala vse prebivalce Republike srbske, da se opoldne zberejo na trgih in se nato odpravijo v cerkve, tam pa naj prižgejo sveče in molijo za Karadžića.

O mirnem protestu kakih 1500 ljudi proti aretaciji Karadžića poročajo iz Bileće v BiH. Protestniki so nosili fotografije Karadžića in še dveh haaških obtožencev, vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja in bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Slednjega so med drugim pozivali, naj se ne preda.