Bi Isis res lahko napadel Evropo?

Evropa se je šele pred dobrim tednom zavedla, da Isis ni nekaj, kar se dogaja daleč stran, temveč se dogaja tudi pred vrati Evrope. Islamisti niso le notranji sovražnik v obliki osamljenih strelcev, temveč predstavljajo grožnjo invazije. Na to še posebej opozarjajo v Italiji. Otok Lampedusa je le 138 kilometrov stran od libijske obale, države, kjer v kaotičnih razmerah Isis obvladuje vse več ozemlja.

"Isis je grožnja, ki je ne gre podcenjevati," je za spletni portal The Local dejal Sebastiano Sali, profesor vojnih študij na londonski univerzi King's College: "Ideološko je Vatikan in zatorej Rim naravni cilj vsake vojne, ki se razglaša za vojno proti krščanstvu."

Konec koncev so islamisti že odkrito grozili Rimu, še posebej Vatikanu. Lani oktobra so recimo na naslovnici svojega propagandnega glasila Dabiq objavili fotografijo islamistične zastave na obelisku na trgu Svetega Petra v Rimu. Mesec dni pozneje se je pojavilo avdiosporočilo, v katerem vodja Isisa Abu Bakr Al Bagdadi oznanja, da se "napredovanje proti Rimu ne bo ustavilo".

Zato ni čudno, da je Italija nemudoma po objavi usmrtitve Koptov v Libiji poostrila varnost, še posebej v Vatikanu. Hkrati pa so se v medijih pojavile objave obveščevalnih poročil, v katerih predvidevajo napad islamistov na Evropo, kamor bi prišli preoblečeni v begunce.

Psihološka vojna s pol milijona beguncev Ideja o invaziji islamističnih borcev, preoblečenih v begunce, na Lampeduso se sliši fantastično. Italijanski časopis Il Messaggero je pred dnevi objavil trditev, da Isis res načrtuje napad na Evropo s pomočjo beguncev. Istočasno naj bi iz Libije v Italijo v čolnih poslali kar pol milijona imigrantov, med njimi nekaj resničnih islamističnih borcev, s čimer naj bi v Evropi povzročili kaos in psihološko vojno. Ta načrt naj bi dokazovala sporočila v telefonskih prisluhih, ki so jih prestregle obveščevalne službe. To naj bi se zgodilo, če bi se evropske države odločile za vojaško intervencijo v Libiji.

Prav tako ni prvič, da so islamisti zagrozili, da bodo kot orožje uporabili begunce. Že lani oktobra je nemški časopis Bild Am Sonntag objavil poročilo ameriških obveščevalcev, v katerem navajajo, da islamisti v skupine beguncev na turško-sirski meji v Evropo skušajo infiltrirati tudi svoje borce, ki bi nato izvajali napade.

Invazija tudi iz Turčije Podobne trditve je januarja letos za ameriški spletni portal BuzzFeed navedel operativec Isisa, ki je skrbel za tihotapljenje ljudi čez mejo. Po njegovih navedbah naj bi bilo v Evropi že vsaj štiri tisoč islamističnih borcev, ki čakajo na ukaz za napad. "Le počakajte in boste videli," je zatrdil: "Naše sanje niso le kalifat v Siriji in Iraku, temveč po vsem svetu."

To, da naj bi bili islamistični borci že v Turčiji, je pred dnevi objavil tudi turški časopis Hurriyet, sklicujoč se na poročila turških obveščevalcev. V državi naj bi bilo okoli tri tisoč islamistov, ki so mejo prestopili kot begunci, zdaj pa v varnih hišah čakajo, da bodo izvedli napade v Istanbulu in Ankari ali pa se odpravili naprej proti Evropi.

Gadafi napovedal vzpon islamistov Vprašanje je, koliko je v teh podatkih resnične grožnje in koliko propagande islamistov. A dejstvo je, da so tako kot v Siriji in Iraku tudi v Libiji izkoristili kaotične razmere, da so zasedli nekaj ozemlja.

Ironično je, da je Moamer Gadafi v letu, v katerem so ga vrgli z oblasti in ubili, Evropo opozoril, da bo v Libiji zavladal kaos, če ga bodo odstavili. "Če bi namesto stabilne vlade nadzor prevzeli ti militanti, povezani z bin Ladnom, bi se Afričani množično odpravili v Evropo. Na Mediteranu bi zavladal kaos," je dejal.

In natančno to se je zgodilo. V Libiji po padcu Gadafija ni bilo stabilne vlade, ki bi lahko obvladovala različne interesne skupine v boju za oblast in nafto. Niti ni prave vojske, ki bi se lahko borila proti islamistom. "Državljanska vojna v Libiji je omogočila okolje, v katerem je Isis lahko prevzel nadzor nad nekaj mesti in ima možnost, da se širi," je za ameriško televizijsko hišo CBS dejal Christopher Chivvis, direktor washingtonskega centra Rand National Security and Defense Policy Center .

Načrtovana zasedba obalnih libijskih mest To so storili zelo načrtovano in organizirano. Aprila lani je iz Sirije in Iraka v obalno libijsko mesto Derna prispelo 300 islamistov. Združili so se z lokalno islamistično organizacijo Ansar Al Šaria, ki je odgovorna za napad na ameriško ambasado in umor ameriškega ambasadorja Christopherja Stephensa leta 2012 v Bengaziju.

Do oktobra so se islamisti že tako okrepili, da so prevzeli oblast nad mestom s sto tisoč prebivalci in razglasili emirat Wilayah Barqa, vzhodna Libija, del kalifata Islamske države. Vodja Isisa Abu Bakr Al Bagdadi je za libijskega emirja določil svojega sodelavca Iračana Abu Nabil Al Anbarija. "Libija je zdaj postala država, kamor se je razširil kalifat," je za britanski dnevnik Daily Mirror dejal Theodore Karasik, analitik dogajanja na Bližnjem vzhodu: "Prej so se ljudje iz Libije hodili bojevat na Levant, zdaj se iz Levanta vračajo v Libijo. Občutek imajo, da so dovolj močni, da z boji zasedejo še več ozemlja. Vedo tudi, da se Zahod vedno odzove prepočasi."

Taktika prevzema oblasti je bila podobna kot v Siriji in Iraku: teror in ubijanje vseh, ki jim ne prisežejo lojalnosti. Februarja letos pa so razglasili, da so oblast prevzeli tudi v sosednjem mestu Sirte. Kmalu za tem so objavili posnetek obglavljanja egipčanskih Koptov. Pred dnevi pa so objavili posnetek, ki prikazuje islamiste, kako se v novih terenskih vozilih, okrašenih z zastavami Isisa, in s puškami vozijo po mestu, medtem ko jih prebivalci pozdravljajo. Mesto ni ne Derna ne Sirte, temveč Bengazi. To bi bila že tretja utrdba islamistov v Libiji.

Zahod omahuje, švicarska garda v pripravljenosti Čeprav se očitno širijo, analitiki menijo, da ta hip islamisti v Libiji še niso dovolj močni, da bi res lahko organizirali invazijo na Evropo. A že avgusta lani je zbranim tujim ambasadorjem v Riadu pokojni savdski kralj Abdul preroško rekel: "Prepričan sem, da bodo v nekaj mesecih dosegli Evropo in še kakšen mesec pozneje Ameriko." Zahod je pozval k odločnejšemu boju proti Islamistični državi.

Tudi zdaj, ko so dobesedno potrkali na evropska vrata, Zahod še vedno omahuje. Egiptovski predsednik zaman poziva k skupni intervenciji in ukinitvi embarga za uvoz orožja v Libijo, da bi se lahko libijska vojska normalno oborožila. Vojaški napad na Libijo so odsvetovali tudi italijanskemu premierju Matteu Renziju, češ da je država v prevelikem kaosu, da bi z gotovostjo lahko napadli le islamiste, z ubijanjem civilistov pa bi si nakopali le še več sovražnikov.

Toda za papeža se ni bati. Novi poveljnik vatikanske švicarske garde Christoph Graf je v intervjuju za italijanski dnevnik Il Giornale dejal, da bo njegovih 110 vojakov "branilo papeža Frančiška pred terorističnimi militanti Islamistične države. Zaprosil sem jih, naj bodo zaradi groženj bolj pozorni in naj bolj opazujejo gibe ljudi v bližini papeža. Več kot to ne moremo storiti. Če pa bi se kaj zgodilo, smo pripravljeni." Kot v času, ko je Vatikan hotel zasesti Sulejman Veličastni.