Balkanski posli z Arabci

Balkan nenehno vznemirjajo novice o velikanskih projektih, ki naj bi jih v državah nekdanje Jugoslavije realizirali bogati zalivski investitorji. V Čačku naj bi, na primer, zgradili polo klub, pri nas megacenter za streljanje na glinaste golobe. V Beogradu so napovedali megalomanski projekt stanovanjsko-poslovnega kompleksa, v pozabljenih hribih Bosne pa skoraj milijardo evrov vreden turistični kompleks. Ob tem se zdi pet milijonov evrov vredna investicija investicijskega sklada Emkaan Investments LLC iz Dubaja v Radeče papir pravi drobiž.

Arabske investicije v balkanske države so razdeljene v dva dela: v pompozne napovedi investicij in v dejansko realizirane investicije. Vsakdo bi rad, da ga iz krize reši šejk s kovčkom denarja, a tudi ti denarja ne razmetavajo kar tako.

Srbska ljubezen do Emiratov Za zdaj se zdi, da je, presenetljivo, največja ljubezen med arabskimi investitorji in Srbijo. Glede na poročanje portala Middle East Eye pa so posli v Srbiji dvomljivi. Po njihovi oceni so Združeni arabski emirati (ZAE) v zadnjih dveh letih v Srbijo investirali na milijarde dolarjev. V večini primerov so bili posli sklenjeni prek posrednika Mohameda Dahlana, palestinskega politika in nekdanjega obveščevalca v izgnanstvu. Dahlan in člani njegove družine imajo srbsko državljanstvo, prav tako pa je svetovalec za varnost prestolonaslednika ZAE Muhameda bin Zajeda Al Nahjana. Ta je že obiskal Beograd in se srečal z najvišjimi srbskimi politiki – bil naj bi celo osebni prijatelj srbskega predsednika Tomislava Nikolića – ter napovedal plodno poslovno sodelovanje.

Najodmevnejši je bil prevzem srbskega nacionalnega letalskega prevoznika JAT, katerega 49 odstotkov je leta 2013 prevzela družba Etihad Airways, ga preimenovala v Air Serbia in napovedala, da bo to najmočnejši letalski prevoznik jugovzhodne Evrope. Toda izkazalo se je, da Etihad ni investiral, temveč kreditiral. Porok za posojilo pa je Srbija. "Ta dogovor je koruptiven," je za Middel East Eye dejal nekdanji gospodarski svetovalec srbske vlade Dušan Pavlović: "Porok za posojilo je Srbija. Če projekt propade, bodo morali državljani Srbije vračati 40 milijonov evrov posojila, Arabci pa bodo preprosto odšli."

Še spornejša naj bi bila emiratska vlaganja v srbsko vojaško industrijo. Podjetje za prodajo orožja Yugoimport SDPR je, na primer, podpisalo 200 milijonov dolarjev vreden posel z emiratskim podjetjem EARTH. Predmet pogodbe naj bi bila prodaja srbskih protioklepnih raketnih sistemov ATLAS. Ta posel naj bi bil po navedbah MEE le vrh gore prodaje srbskega orožja Emiratom.

Pa ne le to. Emirati so v Srbiji odprli banko ter vložili 800 milijonov dolarjev v srbska kmetijska podjetja, predvsem v sisteme namakanja in tovarne krmil. Zanimivo je, da je podobno investicijo v kmetijska zemljišča pred dvema letoma na hrvaškem napovedal Katar, a je ostala nerealizirana. Prav tako kot napoved oskrbe Krka s katarskim plinom.

Megalomanski Beograd na vodi in hotel v Podgorici Najbolj megalomanske pa so njihove napovedi o investicijah v nepremičnine. Podjetje iz ZAE bo na Kopaoniku zgradilo hotel s petimi zvezdicami. Po navedbah Tanjuga in besedah veleposlanika Emiratov v Beogradu naj bi bil končan v dveh, treh mesecih. "Nikoli nisem bil tam, a povedali so mi, da je Kopaonik zelo lepa gora, še posebej pozimi. Prepričan sem, da je to dobra investicija in zelo lep hotel," je dejal veleposlanik Duma Raid Al Daheri. Dejal je tudi, da na mesec izdajo okoli 120 vizumov državljanom Emiratov za vstop v Srbijo.

Najodmevnejši je nedvomno projekt Beograd na vodi, v katerega naj bi srbska vlada skupaj z emiratskimi partnerji vložila okoli 2,8 milijarde evrov. Zgradili naj bi luksuzne pisarne in stanovanja, trgovinska središča in Kulo Beograda, nebotičnik, ki bi bil podoben dubajskemu Burdž Kalifu in visok vsaj 200 metrov. V nebo naj bi se vzpenjal na desnem bregu Save. Projekt naj bi bil že v fazi priprave, kar najbolje vedo prebivalci sosesk, ki jih bodo modernizirali, saj naj bi že dobili obvestila o tem, da se bodo morali preseliti.

"Investicija v luksuzne nepremičnine v Beogradu je popolnoma absurdna," je prepričan Dušan Pavlović: "V Srbiji preprosto ni trga za luksuzna stanovanja."

Podjetje iz Abu Dabija naj bi tudi v Črni gori, točneje v Podgorici, zgradilo hotel s petimi zvezdicami. Poleg hotela naj bi do leta 2015 končali tudi luksuzne apartmaje in pisarne ter celo veleposlaništva. Vse skupaj naj bi bilo zgrajeno v sklopu centra Atlas kapital, ki naj bi bil največji stanovanjsko-poslovni kompleks na Balkanu. Do zdaj so končali del projekta, med drugim se je v nove prostore vselilo tudi veleposlaništvo Združenih arabskih emiratov.

Luksuzne vile v odmaknjeni bosanski vasi V Bosni in Hercegovini so pred manj kot mesecem dni podpisali dogovor med podjetjem v Emiratih in občino Trnovo, da bodo prav tam, sredi planine Beljašnice, zgradili superluksuzni resort z vilami, hoteli, apartmaji in seveda trgovskimi središči.

Kdor je že bil na Beljašnici, ve, da so tamkajšnji hribi precej za devetimi gorami. V celotni občini živi le 2.500 ljudi, je pa ena največjih občin v BiH. Večinoma se razprostira po veličastnih hribih Beljašnice. Občino so med vojne precej uničili, v največjem kraju Trnovo je ostalo nedotaknjenih le džamija in nekaj hlevov, kot so se o svojem kraju slikovito izrazili domačini. Kraj je bil tudi po vojni na prepihu, saj je nekajkrat prešel izpod uprave Republike srbske pod upravo federacije. V daytonskem sporazumu je bila občina celo razdeljena med obe entiteti, na koncu pa so jo v zameno za ozemlje v okolici Goražda dodelili federaciji.

Načelnik občine Trnovo je prepričan, da Arabci z investicijo mislijo resno. Konkretno so se z investitorji pogovarjali o investiciji 930 milijonov evrov, podpisali so pismo o nameri, zdaj pa čakajo, da se spremenijo federalni zakoni, ki bi omogočili, da so tujci vpisani kot lastniki nepremičnin za 99 let. To je bil eden izmed pogojev investitorja Buroj Property Development, ki želi luksuzne vile v "največjem turističnem kompleksu v jugovzhodni Evropi" prodajati na emiratskem trgu. Prav ta investicija v Bosni je glavna investicija podjetja. Menda naj bi bili v Trnovem najbolj navdušeni nad bližino letališča in kakovostjo zraka, zato so projekt poimenovali Buroj Ozon, tržili pa naj bi ga kot idealno zdraviliško lokacijo.

Kljub optimizmu župana Trnova je treba biti vsaj malo realen. Arabske investitorje so v preteklosti pompozno najavljali kot financerje megakompleksa v Jajcu, več luksuznih hotelov v Sarajevu, turističnega središča v Bihaču, celo obnove sarajevskega letališča, a do zdaj se razen nekaj zasebnih vil, ki so jih v okolici Sarajeva zgradili Kuvajtčani, ni zgodilo veliko. A kljub temu sta do zdaj največji investiciji arabskih držav v BiH skupno vlaganje Savdske Arabije in Emiratov v trgovinsko središče BBI v Sarajevu ter katarsko financiranje Al Jazeere Balkans.