Voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter Albanije, so v Dubrovniku ob navzočnosti nemške kanclerke Angele Merkel začeli letno srečanje v okviru procesa Brdo.
Vse države jugovzhodne Evrope bodo nekega dne polnopravne članice Evropske unije, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel v Dubrovniku po vrhunskem srečanju v okviru procesa Brdo. Neformalnega srečanja so se udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter voditelji Albanije.
Merklova: Vse države zahodnega Balkana imajo perspektivo članstva v EU
Posebna gostja regionalnega srečanja Merklova je v izjavi po konferenci dejala, da imajo vse države zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU, če bodo izpolnile pogoje za članstvo. Da ne gre za prazne besede, pa pričata primera Slovenije in Hrvaške, je dejala.
Kot je poudarila, je bil cilj srečanja pogovor o skupnih regionalnih projektih, ki jih bo lahko podprl EU. Predvsem gre za področji prometne infrastrukture in energetike. Poudarila je, da je v prihodnjem proračunskem obdobju EU projektom namenjenih slabih 112 milijard evrov ter da pričakuje pobude iz držav regije, te pa bo EU zatem podprl.
V Dubrovniku je ugotovila, da imajo udeleženci srečanja iz regije željo in pogum za premostitev obstoječih gospodarskih in političnih težav. Posebej je omenila solidarnost med državami v obdobju majskih poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem, ko so si medsebojno pomagale ne glede na nacionalnost.
Tudi o krizi v Ukrajini
Danes so se pogovarjali tudi krizi v Ukrajini in Merklova je opozorila, da proces približevanja EU pomeni tudi, da je treba sprejeti skupno stališče glede zunanje in varnostne politike.
Merklova ni želela odgovoriti na novinarsko vprašanje, kako komentira obtožbe SDS in njenega predsednika Janeza Janše o nedemokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Čestitala je Jean-Claudu Junckerju ob potrditvi za novega predsednika Evropske komisije.
Pahor opozoril na vzporednice med Ukrajino in zahodnim Balkanom
Predsednik Borut Pahor je po neformalnem srečanju izjavil, da je na konferenci "izrecno opozoril na preštevilne in slabe vzporednice med razmerami v Ukrajini in na zahodnem Balkanu".
Dejal je, da gre za več vrst podobnosti med stanjem v Ukrajini in na zahodnem Balkanu. "Najprej v Ukrajini EU ni imel dovolj zgodaj dovolj velikega konsenza, kaj storiti z njo glede statusa. Prav tako mislim, da nima konsenza glede dokončnega statusa vsega zahodnega Balkana, čeprav se zdi, da je načeloma naklonjen temu, da enkrat postane del EU," je izjavil slovenski predsednik novinarjem v Dubrovniku.
Pahor: Čas se vrti hitreje, kot se uspe EU odzvati nanj
Kot je dodal, se čas vrti hitreje, kot se uspe EU odzvati nanj. "Če bi se na zahodnem Balkanu zgodilo, da bi socialni nemiri, ki nimajo nič skupnega z nacionalnimi identitetami, na primer v BiH, prerasli v razmere, ko bi se pravzaprav preoblikovali v nacionalne spore, potem mislim, da je malo verjetno, da matične države ne bi posredovale za zaščito svojih manjšin v BiH," je dejal.
"In tretja vzporednica je, da je evropska perspektiva zagotovo tista, ki najbolj trajno zavaruje ta del Evrope pred tem, da bi se zaradi odsotnosti vizije pravzaprav vrnili v čas starih predsodkov," je še posvaril na današnji konferenci.
Meni, da so srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo edinstvena
Pahor je menil, da so srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo "unikatna", ker v tej regiji ni podobne oblike pogovorov med državami, ki se medsebojno ne priznavajo, nimajo urejenih meja, sprava med njimi pa je šele na začetku. "Pa vendarle njihovi voditelji sedijo za isto mizo, in to tudi zaradi pobude Slovenije," je izjavil.
Kot je še poudaril, je treba težave v regiji rešiti, preden se končajo pogajanja posameznih držav za polnopravni status v EU, saj v nasprotnem postanejo majhne težave velike in nerešljive.
Dobil politično zagotovilo, da je plinovod Južni tok sprejemljiv za Evropsko komisijo
Pahor je tudi dejal, da je od evropskega komisarja za energetiko, Nemca Güntherja Oettingerja, dobil politično zagotovilo, da je plinovod Južni tok sprejemljiv za Evropsko komisijo.
Hrvaški predsednik Ivo Josipović se je posebej zahvalil Merklovi, ker je podprla srečanje, kot tudi Pahorju zaradi sodelovanja pri organizaciji dogodka. V izjavi po koncu srečanja je poudaril, da bosta Hrvaška in Slovenija "močna tiskovna predstavnika evropske poti držav regije".
"Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka"
Josipović je izpostavil, da so na srečanju pozdravili pozitivne procese, kot je napredek v pogajanjih med Beogradom in Prištino. "Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka," je dejal hrvaški predsednik.
Potrdil je, da so se pogovarjali o ključnih projektih, kot sta jadransko-jonska avtocesta ter železnica München-Carigrad, ki bi povezovala tudi Ljubljano, Zagreb in Beograd. Udeleženci so podprli tudi predlog, da se v prihodnjem letu skliče vrh EU-Zahodni Balkan.
Gostitelja Merklove in preostalih voditeljev sta pobudnika procesa Brdo, Pahor in Josipović. Udeleženci ob gostiteljih in Merklovi še predsedniki Albanije Bujar Nishani, Črne gore Filip Vujanović, Makedonije Gjorge Ivanov, Srbije Tomislav Nikolić, predsednica Kosova Atifete Jahjaga in člani predsedstva BiH Bakir Izetbegović, Željko Komšić in Nebojša Radmanović - govorijo o nadaljevanju procesa približevanja držav Zahodnega Balkana EU kot tudi o infrastrukturnih projektih.
Navdušena Merkova navdušila
Hrvaški mediji so napovedali, da se namerava Merklova ob robu srečanja pogovarjati o regionalnem sodelovanju in delu, ki ga je še treba opraviti. Poročajo tudi, da se je Merklova po prihodu na srečanje v Stradunu, starem mestnem jedru Dubrovnika, prisrčno pozdravila s številnimi Dubrovničani in turisti. Najvplivnejša političarka na svetu ni skrivala navdušenja nad lepotami Dubrovnika, se hvalijo hrvaški mediji, in dodajajo, da so bili prebivalci mesta in turisti navdušeni nad njenim prihodom. Najbolj navdušeni so bili nemški turisti, ki so celo razvili nemško zastavo.
3
