ZSSS zahteva da DZ ne sprejme klasifikacije naložb slovenskega holdinga

Tako je v prvih odzivih na vladni predlog klasifikacije naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH) povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Politiki, ki vodijo državo, so se po njegovem prepričanju očitno odločili, da proračunski primanjkljaj in slabo banko rešujejo z razprodajo državnega premoženja, čemur pa v ZSSS-ju odločno nasprotujejo. Gre za razprodajo državnega premoženja Kot poudarja, gre za ponudbo a la carte tujim vlagateljem, da na razprodaji pokupijo še tisto, kar je nekaj vredno v slovenskem gospodarstvu. Ob tem izpostavi, da ni dolgoročnega razmišljanja o posledicah, kaj bi takšna razprodaja pomenila za gospodarstvo, ljudi oziroma zaposlene. Po njegovih besedah gre za predlog brez ustreznih analiz. "Prodaja slovenskega gospodarstva tujcem za pokritje proračunskega primanjkljaja pomeni, da izkupiček od prodaje ne bo produktivno naložen. Ne bo povečal bogastva in blaginje ljudi, ne bo šel za razvojne projekte, temveč v proračun, v to veliko črno luknjo." Čas za prodajo je izrazito neprimeren Gre, kot poudarja, za razprodajo v času, ki je izrazito neprimeren, saj so vrednosti podjetij v krizi najnižje. Semolič je prepričan, da so politiki ustvarili dve dogmi, ki lajšata uveljavitev njihovih interesov. "Prva je, da je država že a priori slab lastnik, druga pa, da je absolutno koristno prodati premoženje tujcem. In tu se postavi vprašanje, ali je res lahko tuja država boljši lastnik kot slovenska." Odgovarja, da je naivno pričakovati, da bodo tuje države oziroma lastniki ravnali bolj prijazno in razumevajoče do zaposlenih kot tudi družbe in kulture kot celote. Eden glavnih problemov je, da imamo državno premoženje le na papirju "Eden glavnih problemov je, da imamo državno premoženje le na papirju, saj se stranke, ki zmagajo na volitvah, obnašajo kot lastniki državnega premoženja. Zanimajo jih le kupnine, prodaja, kadrovanje, ne pa usoda družb, njihov dolgoročni pomen za razvoj družbe in zaposlene. Zato tudi kadrovanje uprav in nadzornih svetov, ki je pomemben vzrok mnogih problemov v teh družbah, sloni ne na kriterijih strokovne usposobljenosti, temveč je najpomembnejši strankarski kriterij." Kot je še povedal Semolič, so se na spisku, ki je zelo obširen, znašla podjetja, ki se ne bi smela prodati. Umik države iz nekaterih podjetij bi po njegovih besedah omogočil tudi sovražne prevzeme. "Nerazumljivo je, da predlagatelji pri nameri prodaje družb ne upoštevajo dejstva, da te družbe ogromno prispevajo v proračun prek prispevkov, davkov, zaposlovanja, veliko prispevajo tudi na primer za razvoj znanosti in tako dalje." Nedopustno je po njegovem prepričanju prodati na primer Luko Koper, saj imamo le eno luko v državi, in na primer tako dobre družbe, kot so Krka, Petrol, Telekom ali Zavarovalnica Triglav. Kmet, ki proda njivo, postane dninar Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS-ja, je ob tem izpostavila, da je omenjena klasifikacija narejena brez strategije oziroma predhodno opredeljenih sektorskih politik, ocen posledic, ki bodo nastale zaradi prodaje teh deležev in tako dalje. "Dejstvo je, da bi morali vsako podjetje obravnavati posebej. V določenih podjetjih je privatizacija zelo vprašljiva ali celo dolgoročno škodljiva. Zavedati pa se je treba, da ni pomembna le kupnina, temveč dolgoročni učinki. In na podlagi izkušenj iz drugih držav vemo, da je treba biti zelo pozoren na strateških področjih, kot so prometna, energetska in telekomunikacijska bodisi infrastruktura bodisi le podjetja." Po njenih besedah se premalo zavedamo, da odprodaja teh najboljših podjetij pomeni popolno odvisnost od tujcev in tujine. "Tudi star slovenski pregovor pravi, da kmet, ki proda njivo, postane dninar." Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja operaterjev Cvetka Gliha, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, je poudarila, da je po njihovem mnenju popolnoma nepremišljena prodaja državnega premoženja v Telekomu Slovenije. "Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja operaterjev, ker to pomeni tudi ogrožanje nacionalne varnosti," je prepričana. Deutsche Telekom kot potencialni kupec se bo po njenih besedah najbrž zelo potrudil za vstop na naš trg, saj bi s takšnim nakupom "lepo zaokrožil teren vse do Grčije. Sedež operaterja pa bi najbrž preselil iz Slovenije." Prepričana je tudi, da bodo novi lastniki posegli zlasti v pravice zaposlenih v teh družbah, sledila pa bodo tudi velika odpuščanja, kar nam kaže tovrstna praksa v drugih državah, na primer na Hrvaškem, ko je k njim prišel Deutsche Telekom.