Zemeljski plazovi in visoka podtalnica še naprej povzročajo težave (VIDEO)

Gasilce je zaposlovalo tudi črpanje vode iz poplavljenih kleti zaradi visoke podtalnice. Težave s plazovi in poplavljanjem podtalnice so tudi danes. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so gasilci danes črpali vodo iz nekaterih objektov v občinah Murska Sobota, Trebnje, Gorišnica, Trnovska vas, Dornava, Šentjernej in Beltinci. V Podkraju v občini Velenje se je danes okoli 8. ure sprožil zemeljski plaz in poškodoval podporni zid pod gospodarskim poslopjem. Gasilci so pregledali teren in s plastično folijo prekrili plazišče. Plaz ogroža tudi hišo v Lahoncih v občini Ormož. Danes popoldne se je v občini Gornja Radgona sprožil zemeljski plaz dolžine 60 metrov in širine 25 metrov. Gasilci so uredili odvodnjavanje in plazišče prekrili s folijo. V Cirkulanah pa se je sprožil plaz v izmeri 30 krat 50 metrov. Na lokalni cesti med Turki in Potokom v Kopru se je sinoči nekaj pred 20. uro sprožil zemeljski plaz. O tem so bile obveščene pristojne službe, ki so si ogledale kraj dogodka in ugotovile, da se plaz površine okoli 2000 kvadratnih metrov počasi premika. Zaradi varnosti so delavci koprskega cestnega podjetja postavili ustrezno signalizacijo in cesto do nadaljnjega zaprli. Z murskosoboškega območja poročajo, da je sinoči okoli 19. ure v Melincih v občini Beltinci podtalnica zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Na pomoč so priskočili tamkajšnji prostovoljni gasilci in izčrpali vodo. Že v petek popoldne pa je zaradi padavin začela drseti zemljina proti betonski pregradi v bližini stanovanjskega objekta v Dravogradu. Gasilci so prekrili razmočeno plazovito območje. Hkrati so obvestili vse pristojne službe, ki so si ogledale prizadeto območje. Agencija RS za okolje opozarja, da na ravninskih predelih Pomurja in Podravja zaradi kombinacije visoke podzemne vode ter povečane vodnatosti zalednih voda in vodotokov še vedno poplavljajo podzemne vode. Povišana gladina podzemnih voda se bo ohranjala tudi prihodnjih dneh. Ljubljanica in Krka bosta danes še zmerno naraščali in poplavljali na območjih pogostih poplav. Poplavljena območja na Ljubljanskem barju, ob spodnjem toku Krke ter na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa se bodo prav tako ohranjala tudi v prihodnjih dneh.

Na Brežiškem letos že 20 zemeljskih plazov V občini Brežice, kjer se ob večjih deževjih pogosto srečujejo z udori zemljišč, so v zadnjem petletju zabeležili približno 300 zemeljskih plazov. Na njihovem območju se je letos sprožilo že skoraj 20 plazov in v zadnjem tednu deset, za njihovo sanacijo pa so na občini letos porabili 60.000 evrov, je povedal brežiški župan Ivan Molan.

Kot je pojasnil Molan, se na razgibanih območjih brežiške občine sprožajo večji in manjši plazovi, ki pa vsi ne ogrožajo objektov ali različne infrastrukture. Plazov, ki ogrožajo bivalno okolje in infrastrukturo, so imeli v zadnjem tednu vsaj pet, z njihovo sanacijo pa so povezani visoki stroški, ki jih občina zaradi pogostosti plazenja ne zmore v celoti, je opozoril.

Občina na nekaterih plaziščih izvaja le nujne ukrepe Občina posledično na plaziščih, ki ogrožajo stanovanjske objekte ali infrastrukturo, izvaja le nujne ukrepe in skrbi, da se na in ob njih stanje ne poslabšuje. Za zgolj osnovno sanacijo teh bi letos potrebovali vsaj pol milijona evrov, medtem, ko zaradi pomanjkanja denarja o sanaciji kmetijskih zemljišč niti ne razmišljajo, je dodal župan.

Ker številnost plazov, ki so se v Sloveniji sprožili letos, po Molanovem meji na razglasitev naravne nesreče, v Brežicah pri sanaciji njihovih plazišč računajo tudi na pomoč države. Ta pa bi lahko denar za njihovo sanacijo namenila iz rezervnih skladov ali pa zaprosila za pomoč Evropske unije, je dejal.

Po Molanovih besedah je sicer občina Brežice, kljub velikim naložbam, ki so jih izpeljali v letih njegovega županovanja, med občinami jugovzhodne Slovenije in Posavja najmanj zadolžena, njen dolg na prebivalca pa znaša 230 evrov.

V zadnjih letih za občinske naložbe namenili približno 80 milijonov evrov V zadnjih letih so za občinske naložbe namenili približno 80 milijonov evrov, od navedene vsote pa so dobili 30 milijonov evrov evropskega denarja. V občini so zgradili športno dvorano, dve šoli, več čistilnih naprav in kanalizacij, med drugim so prenovili občinsko infrastrukturo, brežiško mestno jedro, tamkajšnjo knjižnico in Grad Brežice, je navedel župan.

Napovedal je tudi nove programe, projekt socialnega podjetništva ter nadaljnji razvoj kulture, športa in turizma v občini.

Na območju Brežic bodo v jeseni začeli graditi hidroelektrarno Brežice, leto kasneje pa naj bi v brežiški občini začeli graditi še zadnji tovrstni objekt v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, hidroelektrarno Mokrice. Omenjeni projekt pa bo s Savo, ki bo v svojem spodnjem toku postala primerna za plovbo, Brežicam prinesel nove izzive, je še povedal Molan.