Vse za zaščito kranjske čebele

Gre za ohranitev pasemske čistosti in zadostne poseljenosti čebeljih družin.

Delovna skupina za pripravo te resolucije je oblikovala dve ključni programski usmeritvi k trajnostnemu čebelarstvu ob upoštevanju socialnega in ekonomskega vidika čebelarjev, vključujeta pa tudi potrebo kmetijstva po opraševanju in strateški pomen ohranitve kranjske čebele v prihodnosti.

Glavna cilja resolucije Prvi glavni cilj resolucije je ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti, saj je nujno, da populacijo kranjske čebele v Sloveniji ohranimo in vzpostavimo pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel.

Drugi glavni cilj te resolucije je ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji. Želimo si imeti najmanj 150 tisoč čebeljih družin. Zato je treba omogočiti kar največje izkoriščanje čebeljih paš, zmanjšati izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotoviti trajno zdravstveno varstvo in nadzor nad stanjem čebeljih družin ter spodbuditi ljudi k čebelarjenju.

Najbolj občutljiva vrsta čebele Čebelarstvo je pomembno, kranjska čebela pa je tudi simbol države – predstavlja tretjino vseh čebel v EU, je po seji vlade poudaril minister za okolje in prostor Dejan Židan. Izpostavil je, da je kranjska čebela najbolj občutljiva vrsta čebele in služi tudi kot indikator stanja v okolju. Resolucija naj bi bila v parlamentarni obravnavi že januarja.

Na Čebelarski zvezi Slovenije so prepričani, da s to resolucijo tudi država potrjuje poseben status avtohtoni kranjski čebeli in se zavezuje, da bo z ukrepi skrbela za obstoj kranjske čebele in za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva. "Ni veliko držav, če sploh katera, ki je na državni ravni na tak način prek posebne resolucije podprla čebelarstvo in čebelo," so prepričani v čebelarski zvezi.