Vlada v ponedeljek o vprašanju tekočih poslov

Na sestanku bo skušala določiti, katere zadeve sodijo med tekoče posle. Med njimi je ključno vprašanje sprememb državnega proračuna za leto 2012 in vprašanje poroštva za Teš 6. Ali sprejemanje sprememb proračuna sodi med tekoče posle? Kot je po seji vlade dejal direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir, je vlada predlog sprememb proračuna za 2012 že pripravljala in ga želela do 1. oktobra predložiti državnemu zboru. "Mnenja, ali sprejemanje sprememb proračuna sodi med tekoče posle, so precej različna, kar se je pokazalo tudi danes na seji vlade," je dejal Košir in poudaril, da ima DZ zadnjo besedo in se še vedno lahko odloči, da v tej sestavi sprememb proračuna ne bo sprejemal. Kamnarjeva: Proračun ne bo šel naprej, saj to ni del tekočega posla Proračun ne bo šel naprej, saj to ni del tekočega posla, pa je prepričana generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Novinarje je v izjavi po seji vlade spomnila, da je proračun za leto 2012 sprejet in obstaja možnost, da nova vlada takoj po nastopu ponudi njegove spremembe po svojemu okusu. Na vprašanje, kako resno to lahko vpliva na gospodarstvo, pa je odgovorila, da bo treba spremembe proračuna brez dvoma sprejeti, lahko še letos ali pa že v teku izvajanja. Vlada brez mandata za sprejemanje težkih odločitev, razen v izrednih okoliščinah Enako kot za proračun velja tudi za potrjevanje poroštva za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je na novinarski konferenci še dejal Košir. "Moram odkrito povedati: prevladalo je načelno mnenje, da vlada nima mandata za sprejemanje zelo težkih odločitev, razen v izrednih okoliščinah, pa še o tem se bo treba odločati sproti," je zatrdil. Vlada si ne želi nalagati obveznosti, ki ji ne pritičejo, je dodal.

Proračun za leto 2012 sprejet že lani DZ je proračun za leto 2012 sprejel že konec lanskega leta, kot je dejal Košir, pa temelji na razmeroma nerealnih predpostavkah. Ob tem je poudaril potrebo po znižanju izdatkov javnega sektorja. "Sprememb proračuna za leto 2012 ni mogoče sprejemati brez nekaterih posegov v javni sektor," je dejal in poudaril, da nek sistem omejevanja izdatkov javnega sektorja v proračunu za leto 2012 mora in tudi je vgrajen.

Vlada je razrez proračuna za leto 2012 in tudi že za leto 2013 določila v začetku septembra, ko je kljub varčevanju predvidela višje izdatke kot lani in letos. Proračunski primanjkljaj bo prihodnje leto znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda, leto pozneje pa 2,4 odstotka, je tedaj povedal finančni minister Franc Križanič.

Za 9,6 milijarde evrov odhodkov iz državnega proračuna V letu 2012 bodo po teh načrtih proračunski odhodki znašali 9,8 milijarde evrov, kar je 1,7 odstotka več kot letos in 16 odstotkov več kot v konjunkturnem letu 2008. Leto pozneje se bodo še dodatno povečali na dobrih deset milijarde evrov. Z rebalansom, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden, so letošnji odhodki iz državnega proračuna določeni v višini 9,6 milijarde evrov.

Vlada tudi ni bila predvidena za dokapitalizatorja NLB v tem krogu Na vprašanje o novi, 400 milijonov evrov težki dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) je Košir odgovoril, da gre za zadevo, s katero se ukvarja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. "Vlada tudi ni bila predvidena za dokapitalizatorja NLB v tem krogu, zato ni ne nuje ne obveznosti, da bi o tem razpravljala," je pojasnil. Košir je še dodal, da sprejemanje strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države presega opravljanje tekočih poslov vlade, enako velja za razpise in verjetno tudi za morebitno privatizacijo Darsa.

O nadgradnji zdravstvenega sistema in reformi trga dela pa se vlada po njegovem vedenju ne bo več pogovarjala in so ti projekti do nadaljnjega ustavljeni.

Vlada se bo predvidoma še vedno sestajala enkrat tedensko, vsekakor pa vsaj vsakih 14 dni. Na novinarski konferencah po sejah pa naj bi pomembnejše točke predstavljali Košir in resorni ministri, premier Borut Pahor na novinarskih konferencah ne bo več sodeloval vsak teden, ampak le takrat, ko bi tako presodil.

Košir je sicer pojasnil, da je vladna služba za zakonodajo oz. njena direktorica Ksenija Mihovar Globokar pripravila dokument s pojasnili, kaj sme vlada po njenem mnenju početi in česa ne. Kot je dodal, takšnega položaja še ni bilo in tudi v javnosti in stroki ni povsem enotnih tolmačenj, zato se je treba na to pozorno pripraviti.

Večjih projektov ali reform se ne bodo lotevali Generalna sekretarka Helena Kamnar pa je v sredo dejala, da je tekočih zadev še toliko, da bo vlada seje vsekakor imela, pri čemer bo kakšna redna seja manj in kakšna dopisna več. Večjih projektov ali reform pa se ne bodo lotevali, prav tako ne bodo pripravili proračuna za leto 2013, je še pojasnila Kamnarjeva.

Vlada bo delala le tisto, kar je potrebno za normalno funkcioniranje države Kaj natančno pomeni opravljanje tekočih poslov, je po besedah pravnika Mira Cerarja večni problem, ker uradnega izraza, ki bi ga pravo določalo, za trenutno stanje ni. Opravljanje tekočih poslov za vlado, ki ni dobila zaupnice v državnem zboru in je predčasno končala mandat, pomeni, da lahko opravlja le tisto, kar je potrebno za normalno funkcioniranje države, pravi Cerar. Kot dodaja, v ta okvir ne sodi sprejemanje odločitev, ki bistveno spreminjajo obstoječe stanje.