Ponedeljek,
11. 4. 2011,
16.00

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

seja vlada reforme

Ponedeljek, 11. 4. 2011, 16.00

8 let, 7 mesecev

Vlada bo nacionalni reformni program sprejela predvidoma v četrtek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Vlada je obravnavala nacionalni reformni program 2011-2012, ki ga bo predvidoma sprejela na četrtkovi seji, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor.

V nacionalnem reformnem programu so opredeljeni ukrepi, ki jih namerava vlada izvesti za uresničitev nacionalnih ciljev v okviru nove razvojne strategije EU, imenovane Evropa 2020. Vlada mora nacionalni reformni program Evropski komisiji posredovati predvidoma do 15. aprila. Osnutek programa je potrdila novembra lani, nakar ga je poslala v javno razpravo. Program vsebuje kratek opis makroekonomskega stanja, glavne ovire za rast ter ukrepe za doseganje zadanih ciljev. Krčenje izdatkov, ne dodatno obdavčevanje Cilj nacionalnega reformnega programa je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bo Slovenija dosegla z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki jo namerava vlada doseči s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev.

Nacionalni reformni program cilje opredeljuje do leta 2020. Voditelji EU so namreč junija lani sprejeli novo gospodarsko strategijo Evropa 2020, ki naj bi zagotovila pametno, vzdržno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta ter nasledila neuspešno lizbonsko strategijo.

Pet ciljev: Nova razvojna strategija opredeljuje pet merljivih ciljev, in sicer 75-odstotno zaposlenost ljudi, starih od 20 do 64 let; vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda EU v raziskave in razvoj; izpolnjevanje podnebno-energetskih ciljev 20/20/20; zmanjšanje števila revnih in socialno izključenih do leta 2020 za vsaj 20 milijonov; glede izobraževanja pa naj bi se delež osipnikov zmanjšal pod 10 odstotkov, delež ljudi, starih od 30 do 34 let, ki so končali terciarno ali primerljivo izobraževanje, pa naj bi se zvišal na najmanj 40 odstotkov.