Virtanen: Levica je na finski televiziji YLE izvajala samocenzuro

Virtanen je na predavanju z naslovom Svoboda govora v majhni deželi (Freedom of speech in a small country) v petek na Novinarskih dnevih 2008 v Ankaranu povedal, da je bila YLE (Yleisradio) ustanovljena leta 1926, po drugi svetovni vojni pa je nadzor na njej prevzela levica.

Po Virtanenovih besedah je v arhivih mogoče najti veliko dokumentov, ki dokazujejo, da je levica izvajala na YLE samocenzuro. Finski televizijski gledalci, ki se imajo za desno usmerjene, imajo še danes YLE za levičarsko televizijo, čeprav se je odtlej mnogo spremenilo, je dodal.

"Pri novinarju štejejo samo poklicne sposobnosti, ne politična opredelitev"

Pojasnil je, da je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo na Finskem do liberalizacije na področju elektronskih medijev. Tako je bila ustanovljena zasebna komercialna televizijska postaja, s katero je levičarska YLE morala začeti tekmovati za gledanost, je dejal Virtanen.

Po njegovih besedah je liberalizacija sprožila komercializacijo in depolitizacijo medijev, tudi YLE. Dodal je, da zdaj ni bila več pomembna novinarjeva politična opredelitev, ampak njegove poklicne sposobnosti.

"Imam desno usmerjene kolege, ki delajo za leve medije, in levičarske kolege, ki delajo za desne medije," je zatrdil in dodal, da je sedaj tudi na YLE "širok spekter" novinarjev.

"S komercializacijo so mediji postali plitki in neumni" Obenem pa je finski urednik dejal, da komercializacija ogroža kvaliteto, saj so mediji postali plitki in neumni. Omenil je tudi vse večji strah novinarjev in medijev pred tožbami zaradi objavljenih prispevkov. Napake so lahko usodne, zato so postali bolj previdni, je povedal.

V upravnem svetu YLE sedijo parlamentarni poslanci Virtanen je glede statusa državne televizije dejal, da YLE ni v lasti finske vlade, ampak parlamenta. Tako v upravnem svetu državne televizije sedijo parlamentarni poslanci, je pojasnil.

"Finska se je v času hladne vojne zgolj pretvarjala, da je nevtralna"

Finski urednik je v svojem nastopu na novinarskih dnevih na kratko tudi orisal zgodovino finskih medijev in finsko zgodovino nasploh. Po drugi svetovni vojni je Finska kljub porazu v vojni s komunistično Sovjetsko zvezo (SZ) ohranila demokracijo in tržno gospodarstvo, je poudaril.

Obenem pa je s SZ podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki je veljal od leta 1948 do 1992. Ta sporazum je bil, tako Virtanen, skoraj vojaško zavezništvo.

Po njegovih besedah se je Finska v času hladne vojne zgolj pretvarjala, da je nevtralna. "Finska ni želela ujeziti nobene strani," je pojasnil, a dodal, da je bilo glavno načelo njegove domovine "ne ujeziti vzhodnega soseda". Ob tem je poudaril, da je SZ postala problem tako za Finsko kot za finske medije.

Virtanen: Nacionalni interes je zmagal nad svobodo govora

Kot je zatrdil, je bil nacionalni interes "ne ujeziti vzhodnega soseda" nad svobodo govora, ki je bila omejena. Dodal je, da v tem obdobju na Finskem ni bilo svobode informacij.

V času hladne vojne so finski predsedniki zelo vplivali na medije, da so bili ti prijazni do SZ, je pojasnil Virtanen. Kot je poudaril, je imel zlasti velik vpliv dolgoletni predsednik Urho Kekkonen, imenovan tudi "severni Tito", ki je vladal od leta 1956 do 1982.

Po besedah finskega urednika je imel Kekkonen v času svojega predsedovanja neposredni vpliv na medije. V časopisih pa je celo pisal kolumne, a pod psevdonimi, ki jih je stalno menjal, je dodal.

Vpliv nad mediji je krojil denar iz tujine V času hladne vojne so po Virtanenovih besedah finski mediji dobivali denar iz tujine oz. od tujih obveščevalnih služb. SZ je tako dajala denar komunističnim časopisom, ZDA so financirale socialdemokratske časopise, desne časopise pa so podpirali domači industrialci oz. kapitalisti, je dodal.

S koncem hladne vojne pa ni bilo več denarja iz tujine, zaradi česar so mnogi novinarji izgubili delo, je pojasnil Virtanen in nadaljeval, da so začele politične stranke počasi izgubljati vpliv nad časopisi, ker niso imele denarja za njihovo financiranje.

"Naklada časopisov stalno upada tudi zaradi interneta"

Časopisi so zato počasi postajali vse bolj komercialni, vendar so zgodovinske vezi ostale in ljudje vedo, kateremu političnemu taboru posamezni časopisi pripadajo, je poudaril finski urednik. Ob tem je dodal, da časopisom in drugim tiskanim medijem, med drugim tudi zaradi interneta, v zadnjih petih letih stalno pada naklada.

Po koncu hladne vojne je Finska po Virtanenovem mnenju postala normalna država zahodne demokracije. Dodal je, da je bila leta 1999 obnovljena tudi svoboda informacij.

Virtanen je urednik oddaje, v kateri so prikazali Resnico o Patrii

Kot je znano, je Virtanen urednik oddaje MOT, v kateri je bil v začetku septembra prikazan dokumentarec Resnica o Patrii, v kateri so nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo obtožili podkupovanja s strani finske Patrie.

Na svojem predavanju je finski urednik tudi povedal, da novinar Magnus Berglund, avtor oddaje Resnica o Patrii, zaradi drugih obveznosti ni mogel priti na novinarske dneve v Ankaran.