V Nemčiji zaradi zdravniških napak umre več ljudi kot v prometnih nesrečah

Poročilo zdravstvene zavarovalnice AOK navaja: 18.800 Nemcev letno umre zaradi zdravniških napak, lani je na nemških cestah umrlo 3.300 ljudi.

Prav tako poročilo navaja, da zdravniki pri vsakem stotem bolniku naredijo napako. V številkah, ki so sicer zgolj ocene, to pomeni, da je v nemških bolnišnicah skupaj 18,6 milijona obravnavnih pacientov, medtem ko zapleti nastanejo pri 190 tisoč primerih.

Vedno več bolnikov se pritoži Zaradi zdravniških napak se pacienti ali svojci pokojnih pacientov tudi vse bolj pogosto pritožijo. Letno je oddanih okoli 40 tisoč pritožb zavarovalnicam, zdravniškim združenjem ali pa tožb neposredno na sodišče.

Razlogi za pritožbe so tako predpis napačnih zdravil, napačne diagnoze, operacije napačnih delov telesa, dogaja pa se tudi, da zdravniki pozabijo inštrumente v telesu med operacijo ali pa se zgodi zamenjava in zdravniki zdravijo napačnega pacienta.

Poročilo sicer še navaja, da je najmanj napak pri posegih, ki se pogosto izvajajo oziroma postanejo rutinski. Kadar postopki niso pogosto na dnevnem razporedu, naj bi bila verjetnost ponovitve operacije kar 37-odstotna.

Za slabo delo manj denarja Na predstavljeno poročilo se je po pisanju Deutche Wella kritično odzval predsednik zvezne zdravniške zbornice Frank Ulrich Montgomery, ki meni, da gre za političen manever. Tudi v združenju bolnišnic zanikajo kritike, češ da imajo visoke varnostne standarde kot še nikoli do zdaj.

Oglasil pa se je tudi minister za zdravje Hermann Gröhe, ki je napovedal ustanovitev novega zavoda, katerega naloga bo ovrednotenje terapij kot uspešnih ali kot neuspešnih oziroma problematičnih. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani, na ta način pa se bo primerjalo uspešnost bolnišnic.

Posledično bodo zdravstvene ustanove, ki bodo dosegale slabe rezultate, dobivale manj državnih sredstev za delovanje.

Kako je z zdravniškimi napakami v Sloveniji? Podatka o številu zdravniških napak v Sloveniji s strani ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije nismo pridobili. Če pa bi za vzorec vzeli nemški model, kjer je vsaki stoti bolnik žrtev zdravniške napake, bi v primeru, da bi vsak Slovenec enkrat na leto potreboval zdravnika, to pomenilo, da bi imelo v enem letu dobrih 20 tisoč Slovencev težave zaradi zdravniške napake.

Pri nas se sicer redki zdravniki znajdejo na zatožni klopi sodišča zaradi obtožbe, da so pri svojem delu storili napako. Najbolj odmeven je primer zdravnice Nade Cesarec, ki zaradi odklonitve pomoči kot prva zdravnica v Sloveniji prestaja zaporno kazen.

So pa znani primeri odškodninskih tožb, ki jih pacienti ali sorodniki vlagajo proti zdravstvenim ustanovam, pri katerih so zdravniki zaposleni. Ti procesi so dolgotrajni in ne nujno uspešni. Oškodovanci, ki trpijo zaradi zdravniških napak, sicer po ustaljeni sodni praksi lahko pričakujejo do 15 tisoč evrov odškodnine.

Zdravnika pa zaradi malomarnega zdravljenja (v primeru smrti) lahko doleti do osem let zaporne kazni.