"V besedah varčevanje, v dejanjih potrata"

Gre namreč za še enega od slepilnih manevrov vladajoče tranzicijske levice, so zapisali na spletni strani SDS, zato vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predloga ni podpisal. "Veliko zapravljanje s kupovanjem dragih prevoznih sredstev" Kot pojasnjujejo, bi vladajoča tranzicijska levica namreč po eni strani medijsko odmevno rada varčevala z ugašanjem računalnikov, zapiranjem radiatorjev in preštevanjem pisarniškega materiala, po drugi strani pa, sicer potihem, a na veliko zapravljala s kupovanjem dragih prevoznih sredstev.

"V poslanski skupini SDS menimo, da je dosedanja ureditev, ki namenja po eno službeno vozilo na vsakih 10 poslancev, dovolj radodarna in povsem sprejemljiva za nemoteno delo poslank in poslancev na terenu," so zapisali. Po doslej veljavni uredbi bi poslanskim skupinam pripadala skupaj štiri službena vozila, po predlogu vladajoče levice pa bo državni zbor za iste namene potreboval kar 12 avtomobilov, so pojasnili.

SDS: Nova vozila niso potrebna "V poslanski skupini SDS nasprotujemo nakupu novih vozil za potrebe poslanskih skupin, ker menimo, da niso potrebni in da je sedaj čas, ko je treba varčevati in ne razsipavati z davkoplačevalskim denarjem," pišejo v SDS. Po njihovem mnenju gre predlog koalicijskih poslancev v povsem nasprotno smer kot napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja, v katerih poziva k varčevanju.

SDS: Za rešitev problematike izbrisanih nujno sprejeti ustavni zakon

SDS opozarjajo, da bi bilo za rešitev problematike izbrisanih nujno sprejeti ustavni zakon, "ki bi omogočal konkretno preučitev vsakega posamičnega primera posebej". Kot so na svoji spletni strani zapisali na stranki, si je SDS v mandatu 2004-2008 prizadevala za razrešitev vprašanja t.i. "izbrisanih" s sprejetjem ustavnega zakona, ki bi omogočal konkretno preučitev vsakega posamičnega primera posebej. Takšen pristop je po njihovem nujen zato, ker "onemogoča morebitne naknadne zaplete, zlasti glede izključitve oseb, ki so pod znakom rdeče zvezde kot zadnji okupator na naših tleh napadle samostojno državo Slovenijo, ter glede omejitve oziroma izključitve odškodnin".

Na sodišču že čakajo vloženi zahtevki za odškodnine Ob tem v stranki opozarjajo, da na sodišču že čakajo vloženi zahtevki za odškodnine. "Po dosegljivih podatkih noben že vloženi odškodninski zahtevek ni nižji od 10.000 evrov, najvišji pa znaša kar 559.172 evrov. Trenutno je vloženih okoli 25 odškodninskih zahtevkov, vendar bi v primeru 'paketne' izdaje odločb, ki jo napoveduje koalicija, t.i. izbrisani očitno pridobili novo pravno podlago za vlaganje dodatnih zahtevkov, katerih število bi se verjetno na koncu približalo napovedanemu številu izdanih odločb, kar pomeni, da bi preseglo številko 18.000," so zapisali.

SDS: Nikoli ne bomo pristali na to, da bi špekulanti prejeli odškodnino

Dodajajo tudi, da je med že vloženimi odškodninskimi zahtevki "izjemno visok odškodninski zahtevek osebe, za katero je mogoče dokazati, da je bila na čelu tankovske kolone nekdanje JLA, ki je med prodorom proti enemu od severnih mejnih prehodov streljala tudi na civiliste, stanovanjske hiše in cerkev. V SDS nikoli ne bomo pristali na to, da bi takšni špekulanti za svoje početje prejeli kakršno koli odškodnino," so poudarili.

Obravnavati vsak primer posebej V stranki še menijo, da bi se lahko samo s "posamično obravnavo vsakega primera posebej" preverilo, kakšno je bilo konkretno ravnanje posameznika v času slovenske osamosvojitve in ali mu je bila torej morebiti dejansko storjena krivica, ter dodajajo, da je po mnenju "večine pravnih strokovnjakov takšna individualna obravnava pravno dopustna".