David Kos

Torek,
1. 7. 2014,
20.16

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Torek, 1. 7. 2014, 20.16

8 let

Tudi Rajko Janša, brat Janeza Janše, gre na ustavno sodišče

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Podjetnik Rajko Janša je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki jo bodo ustavni sodniki obravnavali na četrtkovi seji.

Ustavno sodišče bo na isti seji obravnavalo tudi ustavno pritožbo zoper odredbo specializiranega državnega tožilstva, tudi to je 11. oktobra lani vložil brat predsednika največje opozicijske stranke.

Rajko Janša vzroka za vložitev dveh ustavnih pobud za časnik Finance ni želel komentirati. Kot ugibajo Finance, bi lahko bil to gotovinski nakup dveh prestižnih apartmajev na smučišču Gerlitzen na avstrijskem Koroškem ali nedavna kriminalistična preiskava Bojana Petana, s katerim je poslovno sodeloval.

Nakup dveh apartmajev na avstrijskem smučišču plačal z gotovino Kot je leta 2011 pisal tednik Mladina, je Rajko Janša leta 2008 ob znanem koroškem družinskem smučišču za 275 tisoč evrov kupil dva apartmaja, vsak meri 70 kvadratnih metrov. V kupoprodajni pogodbi, ki jo je tednik Mladina pridobil od avstrijskega sodišča, piše, da dveh nepremičnin ni dobil s posojilom ali hipoteko, temveč je zanje gotovino vplačal na račun ene izmed avstrijskih odvetniških pisarn. Rajkove apartmaje naj bi uporabljal tudi njegov brat Janez Janša.

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) je državni zbor sprejel novembra 2011, letos marca pa ga je noveliral. Z njim je omogočil finančno preiskavo, ki se lahko začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja v vrednosti več kot 50 tisoč evrov, ter določil morebitno začasno zaplembo premoženja, njegovo zamrznitev in odvzem. Z novelo zakona, sprejeto marca letos, pa želi vlada doseči večjo učinkovitost in boljšo koordinacijo organov, ki sodelujejo pri odvzemu takega premoženja.

Zakon je v uporabi od maja 2012, v tem obdobju pa so tožilci specializiranega tožilstva vložili tri tožbe za odvzem nekaj manj kot štirih milijonov evrov.