Glas nasprotnikov odstrela medveda, ki je v nedeljo ranil gobarja, je vse glasnejši. Kdaj je odstrel medveda upravičen in ali obstajajo še drugi načini uravnavanja konfliktov med ljudmi in zvermi?
Po nedeljskem napadu medveda na gobarja iz Hrustovega pri Velikih Laščah je Agencija RS za okolje v sredo izdala izredno dovoljenje za odstrel rjavega medveda, ki pa mu nasprotujejo v ekoloških gibanjih, pa tudi sam oškodovanec je izjavil, da ne vidi razloga, da medveda ustrelijo.
Odstrel določijo vsako leto
Z Agencije RS za okolje so sporočili, da je medved sicer zavarovana živalska vrsta, za katero se odvzem iz narave z odstrelom lahko izvrši le zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, preprečitve resne škode in uravnavanja velikosti populacije z okoljem, vendar le, če ni druge možnosti in takšen poseg ne ogrozi ugodnega stanja populacije.
Minister za okolje vsako leto izda pravilnik o odvzemu rjavega medveda iz narave in določi število osebkov in območje, na katerem je dovoljen odvzem. Na leto dovolijo odstrel okrog sto medvedov, kar po ocenah predstavlja kar četrtino vseh medvedov v Sloveniji. Agencija potem z določbo v posameznih primerih odloči, ali je odvzem z odstrelom upravičen. Večina odvzema je izpeljana v okviru rednega odstrela lovskih organizacij zaradi uravnavanja populacije, izredni odstrel predstavlja nekaj odstotkov odvzema, preostalo pa izgube v prometu.
Lani odvzetih 108 medvedov
Lansko leto je bilo tretje najštevilčnejše v zadnjih 16 letih, a kot ocenjujejo na zavodu za gozdove, kljub temu v skladu z načelom trajnostne rabe naravnega vira, ki je vrsto ohranjal v ugodnem stanju.
Hrustovški medved najprej nenevaren
Čeprav so na Zavodu za gozdove Slovenije po napadu na gobarja menili, da medved ni nevaren ljudem, in so priporočali le previdnost pri zahajanju v gozd, so 13. aprila na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije izdali izredno dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom. Razlogi za takšno odločitev so bili poškodbe človeka v bližini Hrustovega in dejstvo, da so medveda še dvakrat opazili v bližini naselja. Na zavodu so ocenili, da zato obstaja verjetnost neposrednega srečanja medveda s človekom, in predlagali odstranitev z odstrelom.
Kje pravica človeka, kje divje živali?
V primeru medveda iz Hrustovega so se z ogorčenim pismom odzvali v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije. V njem opozarjajo na neprimerno dojemanje medveda kot vsiljivca v človeško okolje, nikoli pa obratno. Izpostavljajo primer občana, ki je pred nekaj leti z baterijo svetil v medvedji brlog, prebudil medveda in bil zato poškodovan, nato pa je zahteval odstrel medveda in državno odškodnino. V zvezi menijo, da bi morali v takih primerih potemtakem kaznovati tudi vsiljive ljudi, ki posegajo v gozdni prostor, ki je edini življenjski prostor divjih živali.
Škoda na občanu neprimerljiva s škodo po odstrelu
Kot posebej zaskrbljujoče v zvezi izpostavljajo grob poseg "nekaterih dolgoletnih akterjev politike v zaščito naravnega okolja in Nature 2000". V primerjavi s škodo, ki jo človek z odstrelom povzroči za biotsko raznovrstnost (medved igra pomembno vlogo na vrhu prehranjevalne piramide), se jim telesna škoda na občanu zdi veliko manj pomembna v primerjavi s škodo po odstrelu. Po njihovem mnenju Slovenija s tem krši številne domače in tuje zakone in uredbe (Bernsko konvencijo, CITES, Agendo 21 za Slovenijo, NPVO in predpise EU, ki določajo varovanje medveda in volka).
Ali obstajajo druge možnosti?
V zvezi menijo, da odstrel še zdaleč ni edina, ampak le skrajna možnost, če druga ne obstaja. Dejstvo, da se vsako leto pobije okoli sto medvedov (od leta 1995 torej že več kot tisoč), hkrati pa je konfliktov s človekom vedno več, kaže na to, da ubijanje ni prava pot. Primernejše in učinkovitejše možnosti odpravljanja konfliktov med človekom in veliko zverjo so lahko primerna zaščita premoženja, izobraževanje lokalnega prebivalstva in pravilno krmljenje, predvsem pa drugačen odnos do zveri, ki jih ne bi jemali kot objektov, s katerimi lahko počnemo, kar mislimo, da je prav.
4
