Svetovni dan svobode tiska

Unesco, ki je razglasitev tega dne predlagal, je že v resoluciji iz leta 1991 poudaril, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe. Slovenija se je oddaljila od demokratičnih načel obveščanja V izjavi za javnost ob letošnjem svetovnem dnevu medijev je predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž zapisal, da se je Slovenija v precejšnjem deležu medijske produkcije in trga informacij "oddaljila od demokratičnih načel obveščanja, ki so zapisana v mednarodnih dokumentih, slovenski ustavi in medijski zakonodaji". Pogoji in delovne razmere v medijih se slabšajo Po Repovževih navedbah je Društvo novinarjev Slovenije v preteklih letih opozarjalo, da bo zaradi slabših pogojev in delovnih razmer v medijih, h katerim je pomembno prispevala oblast s svojimi zakonskimi spremembami ter posrednim in neposrednim posredovanjem v medijskih hišah, slabših ocen postopoma deležna tudi Slovenija.

"Vsako leto dobivamo slabše ocene"

"Žal se danes to dogaja: mednarodne institucije dajejo Sloveniji vsako leto slabše ocene glede svobode medijev," poudarja predsednik najštevilčnejše slovenske novinarske organizacije z nekaj več kot 1400 člani. Po njegovih besedah se takrat, kadar neodvisni medijski nadzor ne deluje, povečajo možnosti za zlorabo oblasti, korupcijo ter kršitve pravic posameznikov in posameznic.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Peter Jančič pa je ob tej priložnosti med drugim zapisal, da kombinacija medijev, ki so v državni lasti in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti, ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljali vlogo, h kateri so v demokratičnih družbah zavezani.

Ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi Kot je pojasnil Jančič, se na področju lastništva tiska država sicer ni znašla v položaju, v kakršnem so nekatere nekdanje vzhodnoevrospke države, kjer posamične tuje korporacije lastniško obvladujejo vse največje medije. "Položaj, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo "brezplačnikov") obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu", je prepričan. Cilj politikov v tranziciji po Jančičevo ni bil zagotoviti pluraren tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav.

Po njegovem mnenju bodo v tem letu za medije preizkušnja tudi parlamentarne volitve, ko se bo pokazalo, ali so medij in novinarji servis, ki javnosti s poštenim informiranjem omogoča odločanje, ali pa so navijaški soakterji. Na slednje po Jančičevo kažejo ostre ocene, kako bi se naj položaj medijev v državi po zamenjavi oblasti drastično poslabšal. Prepričan je, da so takšne ocene mogoče le ob hudi in za vso novinarsko skupnost nevarni izgubi spomina, kako je bilo z mediji v preteklosti.

Politične stranke se vplivu težko odrečejo Skorajšnjih volitev se je v svoji poslanici dotaknil tudi Repovž. Slovensko javnost je pozval, naj pozorno opazuje dogajanje in si zapomni zagotovila, ki jih bodo v prihajajoči volilni kampanji dajale politične stranke. "Ko so vrata v novinarski prostor namreč tako odprta, kot so v Sloveniji zdaj, se politične stranke - ne glede na to, iz katerega dela političnega spektra prihajajo - temu vplivu težko odrečejo," meni predsednik DNS.

Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, sicer ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država s 23 točkami uvrstila na 46. mesto, v letu 2006 pa si je delila mesta med 39. in 45.

Napeti odnosi med mediji in vlado

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so v veliki meri zaščitene. "Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega ter gospodarskega pritiska na medije," med drugim piše poročilo.

Kot že omenjeno, je Generalna konferenca Unesca leta 1991 predlagala Generalni skupščini Združenih narodov, naj 3. maj razglasi za svetovni dan svobode tiska, kar je slednja storila leta 1993. Ta dan pa poleg pomena medijev zaznamuje tudi spomin na tiste, ki so pri zagotavljanju svobode tiska izgubili življenje.

Število žrtev med novinarji je skokovito naraslo Po podatkih Mednarodnega inštituta za medije je bilo lani po svetu ubitih kar 93 novinarjev. Število žrtev med predstavniki sedme sile je v zadnjem desetletju sicer skokovito naraslo - v letu 1997 je na takšen način umrlo 28 novinarjev, v letu 2006 pa že sto.