Nedelja,
29. 11. 2009,
15.53

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 29. 11. 2009, 15.53

8 let, 7 mesecev

Slovenija bi lahko urila afganistanski bataljon

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Slovenija bi lahko, kot vse kaže, že prihodnjo jesen prevzela urjenje bataljona afganistanske vojske.

S tem se bodo uresničile napovedi o prestrukturiranju slovenske prisotnosti v Afganistanu, hkrati pa bo to okrepilo status Slovenije v mednarodni skupnosti in pomagalo Afganistancem pri oblikovanju lastnih sil za prevzem varnosti v lastni državi.

Bodo slovenski vojaki urili tamkajšnje policiste? Slovenska vlada je že pred časom nakazala, da bi kazalo delovanje Slovenske vojske v Afganistanu spremeniti tako, da bi večjo pozornost usmerili na urjenje afganistanskih vojakov oz. policistov. Slovenski vojaki v okviru sil Isaf v Afganistanu sicer že sedaj sodelujejo v t.i. Operativni skupini za mentorstvo in povezave (OMLT), vendar skupaj z Italijani. Vse bolj verjetna pa je napoved, da bo Slovenija prevzela lastno tovrstno skupino.

Prihodno jesen z lastnim bataljonom afganistanske vojske Slovenska delegacija iz obrambnega, notranjega in zunanjega ministrstva pod vodstvom državnega sekretarja na Morsu Uroša Kreka, ki se trenutno mudi v Afganistanu, se je dodobra seznanila z delovanjem tovrstnih skupin za urjenje in kot vse kaže, bo Slovenska vojska prihodnjo jesen prevzela urjenje lastnega bataljona afganistanske vojske, ki bi štel nekje od 500 do 600 mož. Dokončno odločitev o tem je pričakovati že kmalu, je povedal državni sekretar Krek, ki upa tudi na podporo v državnem zboru.

Slovenski vojaki so na tovrsten korak pripravljeni. Že sedaj v italijanskem OMLT sodeluje deset slovenskih častnikov in podčastnikov, za prevzem lastne skupine za mentorstvo - če bi šlo za pehotni bataljon - pa bi jih bilo potrebno še enkrat toliko. Skupaj s silami za zavarovanje in podporo pa bi potrebovali okoli 80 do 90 vojakov, kar pomeni, da bi številčno slovenska misija ostala nekje na sedanji ravni in se ne bi bistveno povečevala. Do prejšnjega tedna je bilo namreč v Afganistanu 84 slovenskih vojakov, trenutno pa jih je 69 in dva psa.

Slovenci trenutno patruljirajo v okolici baze v Heratu Sedaj slovenski vojaki bolj ali manj skrbijo za patruljiranje v okolici baze Arena v Heratu na zahodu Afganistana in za njeno varovanje, vendar delujejo v okviru multinacionalnih sil pod italijanskim poveljstvom. S prevzemom lastnega OMLT pa bi Slovenija delovala samostojno. To bi povečalo tako njen položaj med državami, ki so prisotne v Afganistanu - teh je skupno 48, po drugi strani pa bi tudi bistveno aktivneje prispevala pri poglavitnem cilju mednarodne skupnosti v Afganistanu - da Afganistanci čimprej prevzamejo odgovornost za lastno varnost.

Velike potrebe po urjenju afganistanskih sil Po načrtih vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Afganistanu, generala Stanleya McChrystala naj bi do konca 2010 izurili okoli 134.000 afganistanskih vojakov, do konca 2014 pa okoli 240.000. Za to bi bilo potrebnih najmanj 168 skupin OMLT, vendar jih je trenutno aktivnih le 68, pa čeprav se je tovrstno urjenje začelo že leta 2006. Potrebe na tej ravni so torej velike.

Skupine za mentorstvo sicer delujejo na način, da mentorji oz. inštruktorji pomagajo afganistanskim vojakom pri urjenju in usposabljanju, poveljnikom pa pri tem, kako poveljevati in načrtovati. Vsak izmed afganistanskih poveljnikov ima tako svojega mentorja, to pa velja na vseh ravneh, od poveljnika korpusa, brigade ali bataljona do poveljnika čete ali voda.

"Stanje znotraj afganistanske vojske relativno dobro" Urjenje poteka v treh fazah, od urjenja posameznega vojaka v prvi fazi, do urjenja in delovanja oddelka in voda v drugi fazi in usposabljanja na ravni čete oz. bataljona v tretji fazi. "Na papirju" naj bi to pomenilo okoli devet mesecev urjenja, vendar, kot opozarjajo slovenski vojaki, je za ta proces v Afganistanu potrebnega bistveno več časa, najmanj leto dni. Kljub temu pa je stanje znotraj afganistanske vojske relativno dobro in dobra je tudi njihova pripravljenost in pripravljenost na boj, čeprav pa na povsem samostojno delovanje, torej brez pomoči Isafa, ni sposobna še nobena enota afganistanske vojske.

"Slovenska vojska pripravljena na nove naloge" Slovenska vojska je na prevzem lastnega OMLT pripravljena. Toda tu je velik problem, predvsem politične narave - nacionalne omejitve Slovenski vojski v Afganistanu namreč prepovedujejo delovanje v bojnih operacijah, razen v samoobrambi. To pa pomeni, da usposabljanje afganistanske vojske v 3. fazi, se pravi njihovo bojno udejstvovanje na terenu, ni možno. Prav tako je težava teritorialna omejenost, saj vojaki lahko delujejo le v provinci Herat.

V primeru vodenja lastnega OMLT bi tako slovenski vojaki - tako mentorji kot skupina za njihovo varovanje - šli skupaj z enoto afganistanske vojske na teren, vključno z bojnimi operacijami. To sicer ne pomeni, da bi šli slovenski vojaki s to enoto v boj, "še posebej ne v prve bojne vrste", bi se pa zagotovo spremenila stopnja tveganja, pojasnjuje državni sekretar Krek.

Vojaki nastanjeni na relativno mirnem delu države Stopnja tveganja sicer že sedaj ni majhna. Če je nekdaj veljalo, da so slovenski vojaki nastanjeni na relativno mirnem zahodu Afganistana, temu danes ni več tako. Vsak izhod iz oporišča je že praktično "premik proti stiku z nasprotnikom", opozarjajo slovenski vojaki v Afganistanu.

To je zdaj dodobra izkusila tudi slovenska delegacija, ko se je peljala iz baze Arena v približno deset kilometrov oddaljeno bazo Stone in nato v okoli 25 kilometrov oddaljeni Herat. Brez neprebojnega jopiča, čelade, blindiranih avtomobilov in četice vojakov za varovanje ni šlo nikamor. V Afganistanu divja vojna, pa četudi gre pravno-formalno "le" za mirovno operacijo.

Ogroženost vojakov naj se ne bi bistveno spremenila Zato se stanje ogroženosti za slovenske vojake v Afganistanu s prevzemom lastnega OMLT ne bi bistveno spremenilo. Spremenile bi se predvsem odgovornosti, povečal pa bi se tudi ugled Slovenije in nenazadnje tudi samozavest slovenskih vojakov, ki bi v delovanju postali bolj samostojni. Poleg tega pa bi bil smisel njihove misije v Afganistanu bistveno bolj jasen in usmerjen, česar si želijo tudi sami.

Odločitev naj bi padla v nekaj dneh oziroma tednih Odločitev s tem v zvezi naj bi v slovenski politiki padla že v naslednjih dneh oz. tednih. Že v sredini decembra je tako pričakovati obravnavo te tematike na odborih DZ za obrambo in zunanjo politiko. In če bo politika nato prižgala zeleno luč, bodo v Slovenski vojski stekle priprave na to misijo. Te naj bi glede na priporočila trajale med šest do devet mesecev. To pa pomeni, da bi nekje jeseni 2010, najverjetneje novembra, Slovenija že lahko prevzela lastni OMLT.