Setnikar Cankarjeva se je poslovila od ministrovanja

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je pred tednom dni predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop, potem ko je protikorupcijska komisija objavila podatke o njenih honorarjih. Kot je znano, je v 12 letih s honorarji dodatno zaslužila več kot 636 tisoč evrov.

Cerar pospešeno išče novega ministra Cerar kandidata za novega ministra še ni imenoval, ga pa pospešeno išče, z nekaj kandidati je tudi že opravil razgovore, je povedal v sredo. Potem ko je DZ danes sprejel odstop Setnikar Cankarjeve, je njen resor začasno prevzel premier.

Vlada je nato na dopisni seji sprejela ugotovitvena sklepa o prenehanju funkcije državnima sekretarjema na ministrstvu za izobraževanja Petru Mačku in Andreji Barle Lakota, pri čemer je slednjo s 14. marcem ponovno imenovala na mesto državne sekretarke.

Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, zakon o državni upravi med drugim določa, da državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra. Določa pa tudi, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Tako je Barle Lakoto za državno sekretarko ponovno imenovala na predlog predsednik vlade, v funkciji ministra za izobraževanje.

Odstopila v času oblikovanja novega zakona o visokem šolstvu Setnikar Cankarjeva je v teh dneh tudi pojasnila, da je honorarje ob redni zaposlitvi v preteklosti prejela za svetovanje, pedagoško delo in projekte, s katerimi se je prijavljala na domače ali tuje razpise. Na KPK odstopa niso želeli komentirati, so pa zanikali, da gre pri objavi honorarjev za zlorabo osebnih podatkov.

Naslednika oz. naslednico Setnikar Cankarjeve čaka nedokončano delo pri uresničevanju koalicijske pogodbe. Odstopila je namreč ravno v času, ko je ministrstvo z visokošolskimi sodelavci doseglo soglasje o nadaljevanju aktivnosti pri oblikovanju novega zakona o visokem šolstvu.

Prav tako novega ministra za izobraževanje, znanost in šport čaka nadaljevanje usklajevanj glede novega krovnega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Odgovoriti bo moral tudi na vprašanje, ali bi veljalo ta zakon združiti z visokošolskim.