Šaljivci in norci

Nekdo drug pa ob tem – ali celo prav zaradi tega – nevede ostane "nahecan", prevaran ali celo ponižan. V neki temeljni teoretični zasnovi naj slednji zaradi prvoaprilskih domislic ne bi utrpeli posledic, a kruta resničnost je, vemo, in to ne samo 1. aprila, pogosto precej drugačna od neškodljive teorije. Od kdaj že? Uspešna prvoaprilska potegavščina je predvsem tista, ki se je ne da takoj prepoznati, bodisi zaradi tega, ker je tako dobro inscenirana in režirana, bodisi zato, ker preprosto nimamo možnosti, da bi se v razumno hitrem času na preprost način prepričali v njeno (ne)točnost. Že zgodbe o tem, kako je prišlo do tega neuradnega psevdopraznika, ki ga pri nas nekateri imenujejo dan norcev, drugi pa malo bolj spravljivo dan šaljivcev, malo dišijo po samem bistvu tega dne. Tako lahko preberemo, da je ta dan nastal v čast uspešnega dvornega norca francoskega kralja Ludvika XIV., a drugi predstavniki ponosnih evropskih ljudstev odrekajo Francozom ta primat in vztrajajo pri svojih pojasnilih. Angleži bodo dejali, da ta dan pri njih obstaja že od 14. stoletja, Flamci ga v svoji književnosti omenjajo že v 16. stoletju – in to sta le dve od mnogih zgodb, s katerimi skuša vsak po svoje pojasniti zgodovino tega dneva in si neredko pripisati zasluge zanj. A zaradi prav teh zgodovinskih zgodb še nihče drug ne bo ponižan, prizadet, oškodovan …

Špageti na drevesih

Spekter "pogruntavščin", ki so na prvoaprilski dan že uspešno ustvarile svoj namen, presega ustvarjalnost med prijatelji, znanci in sorodniki, saj so se v zadnjih desetletjih tudi mediji vključili v tekmo ustvarjalnih izzivov. Nekatere prvoaprilske zgodbe so tudi danes, več kot 50 let po njihovem nastanku, zelo opevane. Ena od največjih tovrstnih legend je reportaža, ki jo je BBC objavil pred 53 leti: takrat so poročali o družini v italijansko govorečem delu Švice, ki je uspešno gojila špagete na drevesih "špagetovca" in jih pobirala na enak način, kot smo vajeni pobirati pravo sadje.

Tako prepričljiv je bil ta "nateg", da so ljudje v precej velikem številu nemudoma klicali v oddajo z vprašanjem, kako bi lahko sami prišli do sadik čudežnega "špagetovca". Na srečo zdravega ljudskega razuma in svetle prihodnosti človeške vrste pa je bilo vendarle veliko več takih, ki so takoj prepoznali za kaj v bistvu gre.

Zato danes le z zdravo dozo previdnosti in razuma – in to ne le med prijatelji. Tudi danes bodo po slovenskih in svetovnih medijih zagotovo zaokrožile novice, ki bodo nekaterim prej, nekaterim pozneje prižgale rumeno ali rdečo luč. Novice, s katerim bo kak šaljivec poskusil čim bolj nedolžno narediti čim več bralcev za naivneže, če ne norčke. In priznati je treba, nekatere bodo tudi letos zelo domiselne.

Kruta resnica

Na žalost pa bodo tudi danes premnogi slišali novice in obljube, za katere bo že od daleč jasno, da jih imajo z njimi za norce. Zagotovo bodo tudi danes kakšnem gradbincu in še komu ponovno obljubili že zdavnaj zasluženo plačo, najbrž bo tudi danes kdo izvedel, da se mu je delodajalec zlagal v obraz in mu ni nakazoval prispevkov za pokojninsko zavarovanje … Tudi danes bodo kakšnega šibkejšega ali drugačnega otroka v šoli vzeli na piko, tudi danes bo kdo v svoji službi – tisti, ki niso v množici tistih, ki je ne dobijo – slišal kakšno prazno obljubo ali kako drugače spoznal praktični pomen besede "mobbing", ki je le še ena uvožena pritiklina sodobnih časov.

In če je šaljivcem, takim in drugačnim, že od nekdaj 1. april dan za to, da nas lahko imajo za norce, si zagotovo želimo, da nam vsaj vse ostale dni v letu s tem prizanesejo.