Včeraj se je iztekel rok za potrditev prisilne poravnave za Rimske terme, a ta očitno ni uspela.
Za močno zadolženo družbo država namreč ni našla rešitve za reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v vrednosti 4,4 milijona evrov, piše današnji Dnevnik. Brez teh prepotrebnih sredstev pa Rimske terme očitno čaka stečaj.
Zaman čakali pri notarju
Rešitev za pravzaprav komaj oživljeno zdraviliško dejavnost v Rimskih Toplicah so tik pred iztekom prisilne poravnave iskali v Slovenski odškodninski družbi (SOD), banke upnice in potencialni vlagatelj, Metalka Commerce. Zadnja naj bi v terme vložila 1,2 milijona evrov, preostalo pa obstoječi državni lastniki. Kot še navaja Dnevnik, naj bi po neuradnih informacijah na sklenitev dogovora pri notarju v Celju poleg državnega PDP-ja, ki naj bi od državnik lastnikov k dokapitalizaciji prispeval največ 1,2 milijona evrov, čakale tudi banke upnice, ki bi svojih sedem milijonov terjatev konvertirale v lastništvo in poskrbele za reprogramiranje posojil, ter predstavnik družbe Prvi faktor, ki bi del terjatev odpisal, del pa spremenil v lastništvo.
Država naj ne bi privolila v pogoje potencialnega vlagatelja
A se je posel izjalovil, ker naj država ne bi privolila v pogoje Metalke Commerce, ki je od države zahtevala, da ji ta zagotovi možnost izstopa, ker niso imeli možnosti opraviti skrbnega pregleda, pravice do soupravljanja in celo možnosti veta na imenovanje uprave, še piše Dnevnik.
Rešitev najemnik, sicer državi grozi, da bo morala vrniti evropski denar?
Vlada o dokapitalizaciji term s svežim denarjem včeraj na seji tako ni odločala, ob stečaju pa ji grozi, da bo morala vrniti šest milijonov evrov evropskih sredstev. A morebiten stečaj še ne bi pomenil konca Rimskih term, kot mogoča rešitev se omenja novi najemnik, ki bi moral zagotoviti od dveh do treh milijonov obratnih sredstev. To naj bi bila boljša rešitev kot iskanje nove zapletene finančne konstrukcije za ta finančno zahteven projekt, še piše današnji Dnevnik.
Spomnimo, da so zdraviliško dejavnost v Rimskih Toplicah oživili sredi leta 2011 po dolgih letih prizadevanj po osamosvojitvi ter tudi protestov in pritiskov tamkajšnje civilne iniciative, ki se je oblikovala za oživitev nekoč cenjenega zdravilišča, ki je zagotavljalo številna delovna mesta in skrbelo za razvoj kraja.
3
