Referendum o arhivski noveli zaradi prenizke udeležbe ni uspel (foto)

Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl, je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," pravi.

Eva Irgl: Za nizko volilno udeležbo je več vzrokov Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament". "Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum," je zatrdila.

K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". "Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma," je dejala.

S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi.

Cvelfar: Za državni arhiv bo po referendumu lažje Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar pa je dejal, da bo za državni arhiv zdaj v vsakem primeru lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva.

Kot je dejal Cvelfar, so se namreč od sprejetja arhivske novele do danes ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele. "Zdaj se bomo lahko posvetili hujšim težavam, predvsem pridobivanju ustreznih prostorov ter dela na področju elektronskih arhivov in digitalizacije, saj nam gradivo iz dneva v dan praktično propada in bomo lahko vse sile usmerili v to," je dejal in ob tem poudaril, da ravno arhivska novela prinaša na tem področju pomembne novosti.

Grilc: Slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti v Evropi Minister Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so "potrdili novelo arhivskega zakona in da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi". Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.

Dejal je, da je dejstvo, da "nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma". "To je tako, kot da bi primerjali finalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu, kjer je zmagovalec samo eden, z referendumskim dnem glasovanja, kjer je prav tako lahko zmagovalec samo eden".

"Očitno jim z argumenti ni uspelo" Glede nizke volilne udeležbe je poudaril, da nova referendumska zakonodaja od predlagatelja referenduma pričakuje, da zbere zadostni kvorum glasov proti. "Očitno jim z argumenti ni uspelo," je dodal. Izgovore s sončnim dnevom itd. pa je označil za slabe. "Dejstvo je, da je to le konec kampanje. Čas za argumente je bil ves mesec," je dodal.

Kot je poudaril, je treba ljudsko voljo spoštovati. Ne strinja pa se z nekaterimi izjavami, da ljudi to vprašanje ne zanima. "Ljudje so svoje povedali z neudeležbo. To je bistvo zdajšnjega referendumskega zakona. Z neudeležbo ljudje povedo, ali je to vprašanje za njih ključno ali ne," je dodal.

Omerza: Stricem iz ozadja je uspelo Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu na razplet referenduma dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal. Kot je še dejal, se z zakonsko zapovedano anonimizacijo zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.

Čibejeva: Arhivski delavci bomo lahko nemoteno opravljali svoje delo Predsednica strokovne komisije za pripravo novele arhivskega zakona Nada Čibej je z izidom referenduma zadovoljna. Po njenih besedah bodo sedaj lahko nemoteno opravljali svoje delo.

Po besedah Čibejeve novela ureja področje elektronskega gradiva, kjer je bilo "nujno postaviti pravila igre", s katerimi lahko sedaj zaženejo in postavljajo elektronski arhiv ter začnejo z uradnimi prevzemi tovrstnega gradiva.

Potrata: Odgovorno je, če se nekdo, ki ni vedel, o čem voli, ni podal na volišča Med organizatorji kampanje je bila tudi SD. Njihova poslanka Majda Potrata nizko volilno udeležbo obžaluje, a dodaja, da so ljudje že pri kakšnem prejšnjem referendumu izrazili, da so zakoni, ki so strokovno zelo zahtevni, naloga politike in pripravljavcev, da se o tem dogovorijo. Po njenem mnenju je odgovorno, če se nekdo, ki ni vedel, o čem voli, ni podal na volišča.

Solidarnost: Velika klofuta predlagateljem V zunajparlamentarni stranki Solidarnost pa so ocenili, da je izid referenduma "primazal veliko klofuto predlagateljem". Pričakujejo, da bo SDS znala prepričljivo pojasniti, zakaj 3,5 milijona evrov kot strošek referenduma ni bil uporabljen zaman.