Programi in srce

Preden je Zoran Janković zmagal na volitvah za ljubljanskega župana, je dal nekaj izrazito določenih in preverljivih obljub. Kar je za siceršnjo politično srenjo nočna mora. Očitno, saj jih zlepa ne slišimo. Nedvomno to volivcem omogoča, da preverjamo delo kandidatov in jih ob morebitnih neizpolnjenih obljubah na naslednjih volitvah za to lahko tudi kaznujemo. V tednu pred volitvami bodo morda stranke in njeni predsedniki še posebej dejavni pri izpostavljanju razlik med njimi in prednosti, ki jih prinašajo njihovi programi. Čeprav sem rahlo skeptičen, da bi se dejansko radi pogovarjali o izrecnih obljubah, ker te pač izrecno zavezujejo. Bolj je verjetno, da bo kampanja še naprej tekla v smeri sporočanja o tem, kdo je boljši, kdo je lahko uspešnejši, kdo ima več zaslug za gospodarsko rast … ali pa denimo za več rojstev v lanskem letu v državi. Tudi kaj takega se sliši, manj pa o azbestnih strehah na vrtcih.

Tokrat za programe res ni bilo ne časa ali prostora. V skorajda vseh soočenjih in predvolilnih oddajah je prevladovalo prerekanje o Patrii. Ta je zasenčila vse programe, pristope, plakate. V ospredju je bila za mnoge težavna razprava o preglednosti javnih naročil, tudi za politike včasih (morda nalašč) poenostavljeno razpravljanje o ločitvi treh vej oblasti, in o pravni državi. Tako nismo slišali kaj prida o visokih cenah hrane, stanovanj. O gospodarski rasti, inflaciji, kupni moči. Veliko nedoločenega pa o korupciji, klientelizmu, nepotizmu. Morda ne vidijo (ali pa tega ne zmorejo, morda nočejo preprečiti), da razprava o Patrii vodi v še bolj usmerjeno razpravo zgolj o enem politiku, ki naj bi imel zgolj eno resno alternativo?

Po svoje je zanimivo prebirati imena kandidatov na listah posamičnih strank (kar ne velja zgolj za SDS ali SD) in v zadnjem obdobju personificirane oglase ljudi, za katere nismo niti vedeli, da kandidirajo na volitvah. Nekatera imena so že skoraj presenečenja. Nekatere volilne enote so izrazito »močne«. Predvolilno obdobje je sicer zadevalo predvsem predvidevanja, do koder lahko sežeta Janez Janša in Borut Pahor s strankama. Dva izrazito različna človeka. Z dvema izrazito drugačnima strankama. A ne toliko po programu. Gre predvsem za homogenost in enotnost pogledov članstva v SDS in dokaj mnenjsko raznoliko ter tudi že glede vodenja vlade poznano članstvo v SD. Glede na javnomnenjske raziskave se nam obetajo težko obvladljive koalicije, kar pomeni izdatno moč manjšim, a ključnim. Tudi zato neodločeni ne pričakujte izrecnih obljub s časovnimi roki, ki bi vam olajšale odločitev. Lahko pa se še vedno z že prepričanimi spustite v pogovor o Patrii in kmalu boste vedeli, kje je vaše srce.