Pretreseni planet Slovenija (foto in video)

Vrelo je že od konca prejšnjega leta. Vstajniško gibanje proti političnim elitam je bilo v vzponu, dodaten zagon mu je dalo za takratnega predsednika vlade in SDS Janeza Janšo ter za takratnega predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića uničujoče poročilo Komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča.

Alenkini pragmatiki in Zoranovi nostalgiki Prva "žrtev" je padla le nekaj dni pozneje. Dvanajsti januar je prinesel "inovacijo" na političnem prizorišču. Janković je na kongresu zamrznil status predsednika PS, ki posledice te odločitve čuti še danes. Stranka je še vedno razdeljena na pragmatike Alenke Bratušek in Jankovićeve nostalgike. Ustanovitelj PS je po kongresu s kuvertiranim odstopom, vezanim na izvolitev vlade Bratuškove, za nekaj mesecev nekoliko umiril razmere.

Druga drama se je odvila deset dni pred oktobrskim volilnim kongresom, pred katerim Bratuškova oziroma njen krog nista zbrala poguma za odprti spopad z Jankovićem za vodenje stranke. Zaradi kompromisa o preložitvi kongresa so razmere v PS ostale nestabilne, a predsednica vlade je do konca leta vendarle utrdila položaj.

Slovenska trojka Še posebej na čelu vlade, na katerega jo je pripeljal trojček Gregor Virant, Karl Erjavec in Franc Bogovič. Ker Janša ni hotel nič slišati o odhodu z oblasti, so ministri DL, DeSUS in SLS odstopili, vprašljivo iskreno se je iskalo tehničnega mandatarja, kocka pa je padla 27. februarja. Ob podpori SD Igorja Lukšiča je bila izglasovana nezaupnica Janševi vladi, Bratuškova je postala mandatarka, 20. marca pa je parlament potrdil še njeno vlado.

Bruseljska palica in korenček Medtem ko je kriza uničevala državo, je nova koalicija začela ples zadolževanja in zviševanja davkov ter previdno sestavljala privatizacijski seznam. Bruselj je dokumente za izhod iz krize sprva ocenjeval z velikimi zadržki, a konec leta je prinesel "žegen", s katerim je lahko Bratuškova nadaljevala govorjenje, da Slovenija zmore sama. V gospodarstvu se je maja začela že deveta saga o prodaji Mercatorja z glavnim igralcem Agrokorjem Ivice Todorića, a ji še vedno ni videti konca.

Napetosti med novo koalicijo in novo opozicijo je na kratko prekinilo soglasje o spremembi ustave na področju referenduma, koaliciji pa je uspelo doseči dogovor o znižanju plač v javnem sektorju.

Politično motivirana Patria Junij je zaznamovala zadeva Patria. Ljubljansko okrožno sodišče je Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča obsodilo na zaporne kazni zaradi korupcije pri nakupu finskih osemkolesnikov. Pred sodiščem se je zbrala množica, trojica se je na sodbo pritožila, Janša je sojenje označil za politično motiviran proces, sodbo pa za sramoto za pravo.

Državni poglavar ni bil združevalec Predsednik republike Borut Pahor je tudi na predsedniški funkciji deloval podobno kot v predvolilni kampanji. Bil je veliko med ljudmi, tudi prostovoljec ni nehal biti, na političnem polju pa večjih uspehov pri zbliževanju obeh političnih polov ni dosegel. Dva sestanka vseh predsednikov strank pri državnem poglavarju sta prinesla zgolj potrditev že sprejetih odločitev ali pa zapis splošnih političnih floskul, recimo tiste decembrske o krepitvi pravne države.

Državni poglavar jih zna spraviti skozi parlament Po drugi strani se je predsednik izkazal kot prvovrsten kadrovik. Vsi njegovi predlogi so šli gladko skozi parlamentarna glasovanja, tudi z glasovi opozicije. Številke so zgovorne: nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je prejela 82 od 90 glasov poslancev, za novega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je glasovalo 62 poslancev, za novega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca pa 77.

Uroš in Boštjan, poglavarja bank Guverner Jazbec je bil skupaj s finančnim ministrom Urošem Čuferjem ključni človek druge polovice leta. Najprej je septembra kot bomba odjeknila novica o nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke. Ob protestih opozicije, ki ga je podprla pri glasovanju, je Jazbec ostal neomajen – to je prvi korak k stabilizaciji bančnega sistema, v katerega smo proti koncu leta, ob objavi stresnih testov, "zmetali" že skoraj pet milijard evrov.

Nestabilnost v stabilnosti Koalicija je bila stabilna v svoji nestabilnosti. Predsednik SD Igor Lukšič je bil dežurni kritik vlade, ki jo je njegova stranka v parlamentu podpirala brez glasu proti. Virantova Državljanska lista je s stisnjenimi zobmi podpirala dvigovanje davkov in zadolževanje. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je z zimzelenimi grožnjami o odhodu iz koalicije poskrbel za napetosti, ki so se vedno izšle s srečnim koncem.

Nepremičninski popusti Najbolj izrazito se je to pokazalo ob sprejemanju zakona o nepremičninskem davku, brez katerega Bratuškova ne bi mogla sestaviti proračuna za leto 2014. S "popusti" DeSUS je bil davek kljub ostrim protestom opozicije in dela javnosti izglasovan, nato pa je šel gladko skozi tudi proračun, na katerega je premierka vezala zaupnico. Premierka je utrdila svojo oblast, a si je podobno kot v stranki tudi v vladi kupila nekaj kadrovskega časa.

Padli in tisti, ki niso padli Že na začetku mandat je moral oditi petdnevni infrastrukturni minister Igor Maher, gospodarskega ministra Stanka Stepišnika je morala Bratuškova zelo prepričevati, zdravstveni minister Tomaž Gantar je odšel sam, Maherjev naslednik Samo Omerzel pa se noče posloviti. Tu je še en član vlade iz Jankovićevega kadrovskega bazena, obrambni minister Roman Jakič. Reševanje te težave je Bratuškova preložila na prihodnje leto, ko bo sprejeta tudi nova koalicijska pogodba.

Prihodnje leto, ko bodo na vrsti evropske in lokalne volitve, se bo pokazal tudi potencial decembra ustanovljene vstajniške stranke Solidarnost, ki bo s trojnim vodstvom naskakovala oblast. Oblast, ki v novo leto vstopa z milijardnim krpanjem bančne luknje ter s prvimi resnimi preiskavami korupcije v bankah in zdravstvu. Oblast, ki lahko pričakuje nove napade opozicije in civilne družbe, ki napoveduje nove proteste na ulicah.