Zbornik je izdal Študijski center za narodno spravo, gradivo pa je zbral in uredil zgodovinar Milko Mikola. Poleg avtorja je o vsebini in pomenu zbornika spregovoril tudi zgodovinar Darko Friš.
Kot je pojasnil Mikola, so v zborniku z naslovom Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji objavljeni dokumenti in pričevanja o koncentracijskih taboriščih za domobrance in civiliste v Šentvidu pri Ljubljani, Škofji Loki, Kranju in na Teharjah ter o taborišču za otroke Petriček pri Celju. Po svoji vsebini zbornik predstavlja nadaljevanje oziroma drugi del zbornika Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, ki ga je leta 2007 izdal Sektor za popravo krivic in narodno spravo.
Dokumenti predstavljajo samo posamezne fragmente
Enako kot za prvi del zbornika, ki se loteva koncentracijskih taborišč Strnišče pri Ptuju, Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih goricah, Brestrnica pri Mariboru in Filovci v Prekmurju, velja tudi za njegov drugi del, da v njem objavljeni dokumenti predstavljajo samo posamezne fragmente, ki so nastali v zvezi s taborišči. Po besedah Mikole najpomembnejših dokumentov o povojnih koncentracijskih taboriščih ni na razpolago, ker se verjetno sploh niso ohranili.
Večino objavljenih dokumentov hranijo bivši interniranci
Večino objavljenih dokumentov hranijo posamezniki (bivši interniranci), le nekaj pa arhivi. Zaradi pomanjkanja najpomembnejših dokumentov imajo še toliko večji pomen v zborniku objavljena pričevanja nekdanjih taboriščnikov, je poudaril Friš. Po njegovih besedah gre za grozljiva pričevanja o temnih plateh zgodovine. Še posebno velik pomen imajo pričevanja o koncentracijskih taboriščih v Šentvidu pri Ljubljani, Kranju in Škofji Loki, saj o njih doslej še ni bilo veliko objavljenega.
Samo nekaj dokumentov so prepisali, ostali so objavljeni v originalu
Po besedah Mikole so pričevanja o koncentracijskih taboriščih v Šentvidu pri Ljubljani, Škofji Loki, Kranju in na Teharjah posredovali bivši interniranci, izvirnike objavljenih pričevanj o taborišču za otroke Petriček pri Celju pa hrani Zgodovinski arhiv Celje. Skoraj vsa pričevanja so v zborniku objavljena v takšni obliki, kot so jih posredovali njihovi avtorji, le nekaj pa jih je objavljenih v prepisu. V enem primeru gre za prepis zvočnega zapisa, v vseh ostalih primerih pa za prepise rokopisov, ki so bili slabo čitljivi.
Objavljenim dokumentom in pričevanjem je uvodoma dodana študija zgodovinarke Katje Skubic o teharskem koncentracijskem taborišču in o taborišču za otroke Petriček. Njeni študiji je dodan še krajši prispevek Mikole o koncentracijskem taborišču Škofovi zavodi v Šentvidu pri Ljubljani. Zbornik je sicer izšel decembra lani, prva predstavitev pa je bila konec januarja v Ljubljani.
ŠCNS zbira pričevanja o posameznih oblikah nasilja
Ena najpomembnejših nalog, ki si jih je Študijski center za narodno spravo (ŠCNS) zadal že ob ustanovitvi jeseni 2005, je zbiranje ter izdajanje dokumentov in pričevanj o posameznih oblikah nasilja, ki so jih nad pripadniki slovenskega naroda in drugih etničnih skupin v Sloveniji v 20. stoletju izvajali vsi trije totalitarizmi - fašizem, nacizem in komunizem.
ŠCNS bo izdal posebno serijo publikacij z naslovom Dokumenti in pričevanja
Ker bodo dokumente in pričevanja izdajali daljše obdobje, so se na ŠCNS odločili za izdajanje posebne serije publikacij z naslovom Dokumenti in pričevanja. Z njo nadaljujejo delo, ki ga je na tem področju začel že raziskovalni del Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo pri ministrstvu za pravosodje, iz katerega je ŠCNS tudi nastal.
Izdali so že štiri zbornike dokumentov in pričevanj
Omenjeni sektor je v dobrih dveh letih svojega delovanja izdal štiri zbornike dokumentov in pričevanj: Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji, Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958 in Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma.
4
