Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se je ostro odzval na očitke oblasti na delo sodišč in napovedanih reform v sodstvu.
"Sodstvo je edino, ki lahko omeji moč politične veje oblasti, kar želi ta vlada narediti," je na tiskovni konferenci med drugim povedal Masleša. Sodniki sodijo na podlagi zakonov, ki jih sprejemata vlada in parlament, je bil jasen Masleša in dodal, da mora biti v vsaki zakonodaji pristna tudi pravičnost: "Za verodostojnost sodbe je ključnega pomena, da sodišče sprejema pravične odločitve."
Zavedajo se, da delovanje sistema ni zadovoljivo, a je veliko boljše kot pred leti, ko so se po spremembi zakonodaje leta 1994 začeli nabirati sodni zaostanki. "Priznavamo svoje slabosti in jih tudi odpravljamo, a izvršilna veja oblasti s svojimi kritikami odločitev sodnikov glede še nepravnomočnih sodb – medtem ko pravnomočne sodbe ocenjuje kot nepravične – izvaja pritisk na sodišča in njegovo neodvisnost," je bil jasen.
Masleša ne razume omalovaževanja sodstva
Po njegovem mnenju tudi ni jasno, kako lahko minister za pravosodje Senko Pličanič dvomi o podatkih glede upravljanja sodstva in sodnih zaostankov, če pa imajo enake podatke, notranji minister Vinko Gorenak pa ocenjuje delo sodnikov, ne pa tudi policistov in tožilcev. Takega ravnanja, poudarja Masleša, torej omalovaževanja sodstva, ne more razumeti, kar zadeva domneve nedolžnosti, pa bi morala politika začeti pri sebi.
Tisti, ki so v sodnih postopkih, imajo moč v svojih rokah
"Posamezniki, ki so v kazenskih postopkih, napovedujejo reformo sodstva, pri čemer pa sodne veje oblasti k tem postopkom sprememb niso pritegnili, razen v začetni fazi," je pojasnil in dodal, da uradno predlogov sprememb obeh novih zakonov niso dobili, predvidene spremembe pa zmanjšujejo moč sodstva in večajo moč izvršilne veje oblasti.
Dotaknil se je trajnega mandata sodnikov – prepričan je, da bi ob njegovi ukinitvi dobili pristranske sodnike: "Mandat mora biti trajen, seveda pa je na drugi strani tehtnice odgovornost posameznega sodnika." Verjame v pravno državo, kar zadeva previsok prag pravic obdolžencev – primer Balkanski bojevnik – in standardov, pa pravi, da se je prag začel zviševati takrat, ko so "kazenski postopki začeli zajemati politično elito". Gregor Strojin je poudaril, da sprejemanje zakonodaje ni v pristojnosti sodstva, temveč vlade; preden zadeva pride na sodišče, imata odločilno vlogo policija in tožilstvo. "Sodstvo je zadnje v verigi, sicer bi imeli sistem 'kadija tuži, kadija sudi'."
Ni usklajevanja z ministrom Pličaničem
Predsednik sodišča je pojasnil tudi, da so septembra od ministra Pličaniča dobili tabelarni pregled morebitnih sprememb zakonodaje, na katere so podali pripombe, a takrat se je komunikacija tudi končala. "Ni usklajevanja, vsakdo pač predstavi svoje predloge. In čeprav je minister pred dvema tednoma rekel, da se bomo srečali, se to ni zgodilo. Včeraj je neformalno poslal predloge za spremembe." Poudaril je, da sodstvo svojo vlogo jemlje skrajno resno, a kar se dogaja, je izčrpavanje sodstva. "Mi se ne moremo meriti z izvršilno vejo oblasti, ne moremo pa sprejeti očitkov, da smo procesirali samo kurje tatove, če so med obsojenci tudi trije poslanci, nekaj županov, gospodarstveniki …" In če poslancu (Ivanu Vogrinu, op. p) ni mogoče vročiti sodne pošte niti v parlamentu, ker ga na domačem naslovu pač ni, bo sledila prisilna privedba.
2
