Petrovič: Tudi policisti si želimo sprememb

Policisti so v obdobju izredno težkih nalog, ko so na eni strani v enakem položaju kot običajni državljani, ko torej občutijo nemoč in nezaupanje v pravno in socialno državo, po drugi pa jim zakon nalaga, kako v tako težkih razmerah ukrepati. Predsednik SPS Zoran Petrovič tako opozarja, da gre za neobičajne razmere, za višjo stopnjo tveganja tako za življenja ljudi kot premoženje. "Razmere so odraz tega, ko ljudje čutijo, da se pravna in socialna država oddaljujeta. Ustava omogoča javno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s trenutno situacijo, ki jo popolnoma razumemo. Policisti so bili in so del te družbe, del te civilne iniciative in niso onemogočeni pri svobodnem izražanju mnenj," je povedal prvi mož sindikata. Opozarja pa, da so edina prava pot mirni protesti, zato ne nasedajte provokatorjem, katerih edini cilj je povzročiti kaos oziroma izrabiti množico za izražanje nasilja. "V Kranju se je pokazala velika mera tolerance, ko so se policisti med protestniki sprehodili brez zaščitnih čelad in jopičev z nageljnom na uniformi, zato pozivamo, da se protestniki tudi fizično distancirajo od tistih, ki so prišli zlorabit njihovo voljo, pravico do izražanja mnenj," meni Petrović. Po njegovem mnenju so protesti simptom bolezni, ki jo bo morala ozdraviti celotna družba, gre za moralni razkroj, ko nihče več ne verjame v pravno in socialno državo.

Z dodatkom se policija ne pusti kupiti Opozoril je še, da dodatek, ki je sicer predpisan z zakonom, na mnenje policistov, ki ga torej delijo s protestniki, ne bo vplival. "Ne bodo spreminjali mnenja, to ne pomeni, da so se obrnili stran od ljudi, gre pa za dodatek, ki so si ga dobesedno krvavo prislužili. Obstaja pa tudi možnost, da se temu dodatku posameznik odpove," je pojasnil.

Svetovalec za psihosocialno pomoč policistom Adil Huselja pa je opozoril, da gre za denar, ki je bil vzet iz mase plač za naslednje leto in da gre tudi za obremenjenost policistov, ki je že brez protestov velika. "Sistem vrednot od leta 1991 se je spremenil, poklic policista je izgubil na veljavi, pomenu. Moramo pa opozoriti delodajalca, torej državo, da se mora zavedati, da je policija v položaju, ki si ga nihče ne želi. S prisilnim upokojevanjem smo izgubili veliko tistih, ki imajo izkušnje s tovrstnimi dogodki, danes teh ljudi primanjkuje," je bil jasen Huselja.

Dejstvo je namreč, da bi glede na število policistov težko obvladovali proteste v več kot treh mestih hkrati. Petrovič opozarja tudi na to, ker pač policisti sodijo v javni sektor, da bi za kadrovsko podhranjeno policijo bili problem protesti, ki bi trajali nekaj dni. "Lahko bi šlo za kršitev delovno-pravne zakonodaje, če bi kršili policistovo pravico do počitka, dejstvo pa je, da policist ne more domov med protesti, torej mora oddelati do konca."

Odgovoren je tisti, ki da ukaz Na očitke o ravnanju policistov v Mariboru, kjer so uporabili silo, je Petrovič pojasnil, da se je policija odzvala po tistem, ko je bila deležna polurnega obmetavanja z granitnimi kockami in drugimi priročnimi predmeti. "Po pol ure smo dobili ukaz, da je treba množico razgnati," je pojasnil, odgovornosti za takšen ukaz pa nosita direktor policije in pristojni minister. "Odgovornost za delo policije je od tistega, ki je dal ukaz in je predpisana," je na vprašanje, ali bi morala direktor policije ali notranji minister odstopiti oziroma prevzeti odgovornost za dogajanje v Mariboru, odgovoril Petrovič. Huselja pa je poudaril še, da ne glede na to, da gre za proteste, v kateri je veliko ljudi, vsa odgovornost za dejanja je posameznikova, vsakdo je odgovoren zase.