Pedofile v Makedoniji bodo po novem lahko kemično kastrirali

Minister za socialno politiko Dime Spasov je pojasnil, da bodo kemično kastracijo, zdravila, ki zmanjšujejo spolni nagon in spolno aktivnost, izvajali v specializiranih ustanovah vsakih šest mesecev.

V skladu z zakonom bodo prvič obsojeni pedofili kaznovani z od 15 do 40 let zaporne kazni, lahko pa se bodo odločili za kemično kastracijo v zameno za znižanje kazni. Makedonija je leta 2012 postala prva država na Balkanu, ki je objavila register pedofilov s fotografijami, imeni in naslovi obsojencev, ki so bili izpuščeni iz zapora.

Od leta 2004 je bilo v državi zaradi spolne zlorabe otrok obsojenih več kot 230 oseb. Med državami, ki so do zdaj uvedle kemično kastracijo, so Rusija, Danska in Poljska.

Do registra pedofilov samo institucije, ki so jim mladoletniki zaupani v varstvo ali šolanje Spolne zlorabe otrok in javno objavljanje imen ljudi, ki so bili za tovrstna spolna nasilja nad mladoletnimi otroki obsojeni, so pred leti tudi v Sloveniji povzročili polemiko o tem, ali je treba tovrstne storilce javno obelodaniti.

Varuh človekovih pravic, ki je izhajal predvsem iz potrebe po zaščiti otrok, je predlogu o javnem registru nasprotoval predvsem iz razloga, ker bi javna objava imen dodatno stigmatizirala žrtve, saj bi jih lokalno okolje lahko prepoznalo. Z javno objavo, so še menili v uradu varuha, bi obšli tudi tajnost kazenskih postopkov, storilce pa bi lahko doletel javni linč. Niso pa nasprotovali temu, da so seznami dostopni institucijam s strokovno usposobljenim osebjem, da lahko lažje nadzorujejo obsojence tovrstnih kaznivih dejanj. Novi kazenski zakonik (KZ 1), ki je bil sprejet maja 2008, tako v 84. členu v drugi točki določa, da se "na upravičeno z zakonom določeno zahtevo ustanov ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu tega zakonika".

Varuh proti kastraciji Varuh človekovih pravic sicer ni naklonjen niti kastraciji, pri čemer, kot so zapisali v sporočilu za javnost novembra lani, sledijo "načelom, ki jih je postavil Evropski komite za preprečevanje mučenja (CPT), ki je odločno proti vsem oblikam kastracije. CPT je to stališče zavzel po obisku Češke republike leta 2008 (odbor je ob tem obisku vodil nekdanji namestnik varuha Aleš Butala, zdaj vrhovni državni tožilec). CPT je takrat zavzel stališče, da je kastracija ukrep, ki ima nepopravljive fizične učinke in neposredne oziroma posredne posledice na duševno zdravje. Poleg tega ni nobenega jamstva, da bo izid (tj. znižanje ravni testosterona) trajen. Zaradi okoliščin, v katerih je poseg mogoč, se postavlja vprašanje, ali bo soglasje za kirurško kastracijo vedno resnično svobodno in utemeljeno. Odbor prav tako poudarja, da so trenutno na voljo učinkovite alternativne terapije za zdravljenje spolnih prestopnikov. Po mnenju CPT je kirurška kastracija pridržanih spolnih prestopnikov poniževalna".

No, Makedonija je, kot smo zapisali, uzakonila kemično in ne kirurško kastracijo.

Katja Bašič: Kastracija lahko povzroči še večje nasilje storilca Da kastracija ni pravi način reševanja tovrstne problematike, je prepričana tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki pravi, da gre za nečloveški poseg v človeka, ne glede na to, kaj naj bi storil, "ki lahko v teh osebah vzbudi toliko več jeze in nasilja v smislu odziva na tak ukrep".

Pri spolnih nasilnežih je po njenem mnenju namreč bistveno izvajanje nasilja, ko storilci izkoriščajo moč, ki jo imajo nad žrtvijo, "saj ne gre vedno nujno za sam spolni odnos, gre za celo vrsto drugih spolnih ravnanj, ki zadovoljijo potrebe pri izvajanju nasilja". Kot je pojasnila za Planet Siol.net, so evropske države, tudi Slovenija, 1. januarja letos podpisale "lazarotsko konvencijo, ki jo je sprejel Svet Evrope pred spolnim okoriščanjem, ki govori o tem, da naj bi se z osumljenci in storilci delalo v smislu ustreznih strokovnih pomoči".

V Nemčiji naj bi tako potencialni storilci imeli možnost, da če pri sebi zaznajo tovrstne težnje, poiščejo ustrezno pomoč še pred storjenim dejanjem.