Papežev poziv k miru v Iraku

Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko verniki blagoslavljajo v šope povezano pomladansko zelenje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, s katerimi so ljudje pozdravljali Jezusa Kristusa, ko je prihajal v Jeruzalem. Med obredom berejo evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju. Slovenski škofje so maševali v svojih stolnicah Škofje ordinariji vseh šestih slovenskih škofij so maševali v svojih stolnicah. Evangeličani so slavje cvetne nedelje, kot so povedali v škofovskem uradu evangeličanske cerkve, obhajali v evangeličanskih cerkvenih občinah. Pravoslavna cerkev pa bo cvetno nedeljo obhajala 20. aprila, en teden pred pravoslavno veliko nočjo. Papež Benedikt XVI. je daroval mašo na trgu sv. Petra.

Papež pozval k miru v Iraku

"Ustavite pokole, nasilje, sovraštvo v Iraku," je v pozivu, ki ga je označil za "krik srca", med molitvijo na Trgu svetega Petra v Vatikanu dejal Benedikt XVI.. Ob tem je papež spomnil na "tragično" smrt kaldejskega nadškofa Mosula Faradža Rahuja. Truplo slednjega so po obvestilu ugrabiteljev našli v četrtek na obrobju Mosula, ki sicer velja za utrdbo teroristične mreže Al Kaida v Iraku.

"Dvigni glavo in bodi ti sam prvi pri obnovi države" Papež je tudi nagovoril "iraško ljudstvo, že pet let soočeno s posledicami vojne, ki je povzročila poslabšanje njegovega civilnega in verskega življenja". Ob tem je dodal: "Dvigni glavo in bodi ti sam prvi pri obnovi države."

Benedikt XVI. je med molitvijo, ki je sklenila mašo ob cvetni nedelji, še izrazil željo po spravi, odpuščanju, pravičnosti in obojestranskem spoštovanju med verskimi skupinami "na solidarni poti k miru v božjem imenu".

Spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem Cvetna ali oljčna nedelja je prvi dan velikega tedna, ko se v bogoslužju spominjajo Jezusovega slovesnega vhoda v mesto Jeruzalem. Takrat je na ulice prišla velika množica ljudi, da bi Jezusa pozdravila. Poleg tega pa so se zbrali tudi zaradi prihajajoče pashe - praznika, s katerim se Judje spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.

Obredi te nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju - pasijona, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz 4. stoletja. Po vzorcu tamkajšnje liturgije so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni po drugem vatikanskem koncilu.

Obred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi verniki nesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki izbirajo in povezujejo po krajevnih šegah in ga blagoslovljenega nesejo domov.

Presnec, butara, cvetnik, drenik... Zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno: v Prekmurju presnec, okrog Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini butara, pušeljc, leseni žegen, na Koroškem pa presta, praselj, svetovec, cvetnik. V Beli krajini imenujejo ljudje speto zelenje drenik, na Primorskem pa ponavadi povežejo kar oljčne vejice ali palme.

Ena izmed posebnosti na cvetno nedeljo so ljubljanske cvetne butarice. V njih so največkrat spete vejice brina, pušpana, ciprese, glavnina take butarice pa so pobarvani, zaviti in prepleteni oblanci, največkrat bele, modre in rdeče barve. Takih butar v tujini sicer ne poznajo.

Uvod v veliki teden S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik, in tako uvaja dneve velikega tedna. V velikem tednu bodo v Sloveniji potekale vsakoletne slovesnosti. Na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, bodo za tri dni v vseh cerkvah utihnili cerkveni zvonovi. Veliki petek, ki simbolizira dan, ko naj bi Jezus Kristus umrl, je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše. Ponekod se je na ta dan, ki je tudi najstrožji postni dan, že začelo praznovanje; nekdaj kmetje vsaj tri dni niso delali na polju, ker so bili prepričani, da bi z delom naredili njive nerodovitne.

Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja božjega groba. Na ta dan se blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V soboto zvečer pa se odvija velikonočna vigilija - obred veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužja sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: blagoslov ognja, blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi.

Velika noč je povezana tudi s praznovanjem prihoda pomladi Velika noč pa je dan, ko kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Praznik sam ima korenine tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi, zato se ta praznik obhaja prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni.