Pahor: Reforma zdravstva je ena najbolj zahtevnih v Sloveniji

Za Pahorja je pomembno oblikovati enotno stališče do reforme zdravstva, v stališčih pa je treba biti odkrit in jasen. "Odgovorni smo nakazati usmeritve, ki bodo nakazale ukrepe za izhod iz krize, iz katere Slovenija mora priti bolj socialno povezana in konkurenčnejša. Rešitve problemov ne bodo lahke, oblikovati bo treba konsenz, kako bomo ravnali v vladni koaliciji in predloge podajali v DZ," pravi Pahor. Dodal je, da se je ta reforma že začela, saj je gradivo že v javni presoji.

Horvat: Reforme so permanenten proces Za predsednika konference Andreja Horvata so reforme permanenten proces. Vprašal se je, ali so reforme možne, saj je dejstvo, da so težko izvedljive oz. brez političnega konsenza in volje niso možne. Horvat meni, da zdravje mora biti vrednota in zdravstveni sistem mora biti dolgoročno vzdržen.

Letno v ambulantah beležimo 8 milijonov obiskov Uvodničar na konferenci je bil minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je spomnil, da je javna razprava o zdravstveni reformi odprta od 10. junija letos. Prepričan je, da je napočil čas za nujne spremembe zdravstvenega sistema, predvsem zaradi pripomb, ki jih je slišati v javnosti. Ob tem je postregel s podatki, da v splošnih ambulantah na letni ravni beležimo osem milijonov obiskov, v otroških dispanzerjih je teh obiskov več kot 800.000, na primarni ravni pa število obiskov znaša 10 milijonov.

4,67 bolnišničnih postelj na 1000 prebivalcev Minister je tudi poudaril, da imamo v Sloveniji 4,67 bolnišničnih postelj na 1000 prebivalcev, 58 odstotkov slovenskih zdravnikov dela v bolnišnicah, na 100.000 prebivalcev pa imamo v Sloveniji 238 zdravnikov. Miklavčič je vrednost letošnjih projektov s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ocenil na 2,6 milijarde evrov. Za investicijska vlaganja v zdravstvo pa je letos namenjenih dobrih 98 milijonov evrov.

Obeta se 130 milijonov evrov primanjkljaja Za ministra je reforma zdravstva v Sloveniji nujna zaradi sprememb v demografski in socialni strukturi prebivalstva ter uvedbe novega sistema plač v javnem sektorju, ki je zaživel lani. Po Miklavčičevih besedah je ptujska bolnišnica v prvih petih mesecih lani za plače namenila 4,3 milijona evrov, v letošnjem petmesečju pa že 5,2 milijona evrov. "Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant nam je izpraznil blagajno, zaposleni v zdravstvu sploh ne čutijo krize. Jeseni bo nujen dogovor o samoomejevanju, sicer bodo posledice še hujše. Že naslednjo leto se nam v zdravstveni blagajni obeta 130 milijonov evrov primanjkljaja," je opozoril minister.

Pojasnil je, da je cilj resornega ministrstva ohraniti zdajšnji obseg zdravstvenega varstva, izboljšati dostop do zdravstvenih storitev, zagotoviti kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti ter primarno zdravstveno dejavnost postaviti v ospredje. Minister je spomnil, da je v letošnji zdravstveni blagajni 130 milijonov evrov sredstev več na račun presežka iz preteklih let. Prav iz tega denarja je ministrstvo pokrilo izgubo v izolski, novomeški in murskosoboški bolnišnici, ki je skupno znašala 7,2 milijona evrov.

Zdravstvene storitve ne smejo biti tržno blago Glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Miklavčič dejal, da bo konec julija letos šel v koalicijsko usklajevanje. Po ministrovem mnenju predlog zakona o zdravstveni dejavnosti prinaša kakovostnejše javno zdravstveno varstvo, univerzalnost in solidarnost, pravično dostopnost, ki je odvisna od potreb posameznika. Osnovno vodilo predloga novega zakona je, da zdravstvene storitve, ki so pomembne za zdravje ljudi, ne smejo biti tržno blago.

Predlog zakona v ospredje postavlja zdravstveni dom, ki je temeljni nosilec in usklajevalec vseh izvajalcev javne osnovne zdravstvene dejavnosti na svojem območju, torej tudi koncesionarjev. Miklavčič je prepričan, da bodo nekatere spremembe prinesle večje obremenitve kot doslej, odprto je tudi vprašanje nadomestila plač med bolniško odsotnostjo, ki je previsoko. Skrbi ga tudi, kako zagotoviti vzdržnost zdravstvenega sistema, če predlagane spremembe ne bodo sprejemljive za socialne partnerje.

Pravica do zdravja je temeljna človekova pravica Skozi razpravo so člani konference SD podprli reformo zdravstvenega sistema in varstva v Sloveniji v smeri krepitve javnega zdravstvenega sistema, povečanja dostopnosti in učinkovitosti ter pomembnejši vlogi preventivne skrbi za ohranjanje zdravja. Prepričani so, da je pravica do zdravja temeljna človekova pravica, ki mora biti dostopna vsakomur.

Udeleženci konference ocenjujejo, da vlada mora čim prej pristopiti k pripravi strateškega razvojnega programa zdravstvenega varstva do leta 2020. Podpirajo tudi usmeritev, po kateri morata v zdravstvenem sistemu večjo vlogo igrati zdravstvena dejavnost in zdravstveno varstvo na primarni ravni z okrepljenim položajem in odgovornostjo zdravstvenih domov kot osnovnih nosilcev in koordinatorjev javne zdravstvene dejavnosti.

Potreba po skrajšanju obdobja podeljevanja koncesij Sklep omenjene konference je tudi, da predlog zakona pomeni bistven napredek in izboljšanje dosedanjega stanja na področju podeljevanja koncesij, ki je bilo doslej stihijsko in pogosto v škodo javnega zdravstvenega varstva. Člani konference zato izrecno podpirajo prenovo obstoječih koncesijskih pogodb v skladu z določili novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju bi bilo treba skrajšati obdobje podeljevanja koncesij.

Ločevanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti je za udeležence konference pravilna usmeritev, ki jo treba dosledno izpeljati, ministrstvo za zdravje pa so pozvali, naj ponovno preuči uvedbo prostovoljnega članstva v zdravniški zbornici. Tudi na področju izvajanja javnega pooblastila izdajanja licenc in strokovnega nadzora nad delom zdravnikov bi po mnenju članov konference morali razmisliti o drugačnem modelu od dosedanjega, saj s stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni.