Sindikata državnih organov Slovenije sta predstavila svoje ugotovitve, stališča in predloge k zakonu o finančni upravi, ki nastaja v okviru projekta združevanja davčne in carinske službe.
Predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik in Dušan Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije sta na novinarski konferenci izrazila zaskrbljenost nad načinom, kako se je vlada lotila združevanja carinske in davčne uprave. "Ideja o združevanju carinske in davčne uprave ni nova. Tudi prejšnje vlade so imele idejo, da bi ta dva organa združile po vzoru nekaterih drugih članic EU-ja. Ta vlada se je odločila, da bo to storila. Sprašujemo pa se, ali je zdaj pravi čas za to. Zavedati se moramo, da sta to organa, ki polnita državni proračun. Mi nismo proti združevanju, ampak združitev mora biti narejena kakovostno in strokovno," je uvodoma povedal Pečnik.
Ali se bodo povečali prihodki?
Sindikalista sta ugotovila, da je očitno združevanje samo sebi namen, saj ni nikakršne ideje, kako bo ta skupni organ sploh videti. Točnih informacij menda ni. Odgovorov, kako in kaj se bo delalo, ni. Ščernjavič je opozoril še na eno pomanjkljivost predlagane rokohitrske združitve: "V obrazložitvi ni niti enega stavka o tem, da se bodo prihodki zaradi združitve povečali. Če bo prihodkovna stran enaka, čemu potem združevanje? Upamo, da se nam ne bo ponovil računalniški sistem na Dursu, ki še vedno ne deluje."
Vprašanja brez odgovorov
Predlagani zakon naj bi bil le lepljenka Zakona o davčni službi in Zakona o carinski službi brez potrebnih analiz in utemeljitev. Zaposleni pričakujejo, da se jim bo pred začetkom odgovorilo na nekaj vprašanj, kot so: kaj se bo prihranilo, kaj se bo spremenilo na prihodkovni strani, kaj bo z zaposlenimi, ali bodo za zaposlene nove omejitve, prepovedi, kakšna bo nova organizacijska struktura, za koliko se bo zmanjšalo število zaposlenih, koliko bo stroškov s samo združitvijo …
Izkušnje drugih držav z združevanjem
Pečnik je še opozoril na nekatere slabe izkušnje z združevanjem drugod, kot sta recimo Madžarska ali celo Avstrija, in na to, da so Estonci za ureditev zadev potrebovali 12 let. Poudarila pa sta, da se zavedata, da so spremembe potrebne, ampak te naj bodo premišljene in na podlagi analiz ter brez nepotrebnega hitenja, da bi tako oblikovali kakovosten krovni zakon glede vsebine, pristojnosti, oblik, akta o organizaciji in sistematizaciji.
Sindikati so svoje pomisleke že poslali predlagateljem in jih pozvali, da pisno odgovorijo. Na odgovore še vedno čakajo.
4
